Jedro

Postopek za preklic pogojne obsodbe, ki ga je vodilo prvostopno sodišče v obravnavanem primeru, pa ne predstavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje pravnomočne sodbe v zakonsko določenih mejah, kar pomeni, da je obsojenca v času postopka za preklic pogojne obsodbe, še vedno zastopal zagovornik, odvetnik B. B., kateremu obsojeni vse do danes pooblastila tudi ni preklical. Glede na podatke spisa je pritrditi pritožbi zagovornika, da sodišče prve stopnje zagovornika v teku postopka za preklic pogojne obsodbe ni vabilo in s tem tudi ne seznanilo s tekom postopka za preklic pogojne obsodbe.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo II Kr 22511/2021 z dne 6. 11. 2023 na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obsojenemu A. A. pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 22511/2021 z dne 29. 12. 2021, preklicalo in izreklo kazen štiri mesece zapora. Odločilo je še, da je obsojenec po prvem odstavku 95. člena ZKP v zvezi s 507. členom ZKP, dolžan plačati sodno takso v znesku 65,00 EUR.

2.Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obsojenca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj obsojenca in zagovornika povabi na narok.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Zagovornik v pritožbi navaja, da je bil obsojenec šele z vročitvijo izpodbijane sodbe zagovorniku dne 10. 11. 2023 seznanjen, da ga je sodišče prve stopnje vabilo na narok za zaslišanje v postopku za preklic pogojne obsodbe, prav tako pa sodišče o razpisanem naroku ni obvestilo zagovornika, ampak je slednjemu posredovalo zgolj izpodbijano sodbo, s čimer je po stališču pritožbe bila storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Nadalje pritožba še navaja, da obsojenec ni prejel vabila za narok 25. 5. 2023 oziroma mu to ni bilo vročeno, pri tem pa dopušča možnost, da je bilo vabilo vročeno kateremu od mladoletnih otrok oziroma njegovim bratom ali sestram, saj jih na istem naslovu U., živi kar 14.

5.Kršitve, ki jih pritožba navaja v zvezi z vročitvijo vabila obsojencu, po presoji pritožbenega sodišča niso utemeljene. Iz podatkov spisa izhaja, da je obsojencu bilo pravilno vročeno tako vabilo na narok dne 25. 5. 2023 (vročilnica pripeta k l. št. 81, vabilo vročeno 22. 5. 2023), kot tudi vabilo na narok 3. 10. 2023 (vročilnica pripeta k l. št. 122, vabilo vročeno 29. 8. 2023), ki ga pritožba povsem prezre. Iz obeh vročilnic izhaja, da je vabilo bilo osebno vročeno obsojencu, ki je vročilnico tudi podpisal in ne morebiti kakšnemu družinskemu članu, kot to neutemeljeno navaja pritožba. Obsojenec na noben narok, na katerega je bil pravilno vabljen, ni pristopil in izostanka ni opravičil.

6.Prav ima pritožba zagovornika, ko navaja, da je obsojeni tudi v postopku preklica pogojne obsodbe imel zagovornika, ki ga sodišče prve stopnje na narok ni vabilo. Kot izhaja iz podatkov spisa je obsojeni dne 29. 12. 2021, ko se je vršil predobravnavni narok v kazenski zadevi II K 22511/2021, pooblastil zagovornika, odvetnika B. B., za zastopanje v kazenskem postopku. Iz zapisnika predobravnavnega naroka je razvidno, da sta obsojeni in zagovornik pristopila na narok dne 29. 12. 2021, na katerem je obsojeni krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal in je sledil narok za izrek kazenske sankcije, na katerem je sodišče razglasilo sodbo II K 22511/2021 z dne 29. 12. 2021 (l. št. 57-67). Sodišče prve stopnje je obsojencu in zagovorniku vročalo razglašeno sodbo, ki je postala pravnomočna istega dne, ker so se obsojeni, zagovornik in državni tožilec pravici do pritožbe odpovedali.

7.Postopek za preklic pogojne obsodbe, ki ga je vodilo prvostopno sodišče v obravnavanem primeru, pa ne predstavlja novega sojenja, ampak spremembo prejšnje pravnomočne sodbe v zakonsko določenih mejah, kar pomeni, da je obsojenca v času postopka za preklic pogojne obsodbe, še vedno zastopal zagovornik, odvetnik B. B., kateremu obsojeni vse do danes pooblastila tudi ni preklical. Glede na podatke spisa je pritrditi pritožbi zagovornika, da sodišče prve stopnje zagovornika v teku postopka za preklic pogojne obsodbe ni vabilo in s tem tudi ne seznanilo s tekom postopka za preklic pogojne obsodbe. To pa je v nasprotju z določbo 120. člena ZKP in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, prav tako predstavlja kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave Republike Slovenije.

8.Opisana bistvena kršitev določb kazenskega postopka ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljeno nepravilnost in na narok za preklic pogojne obsodbe povabilo tudi zagovornika, pri tem bo kritično presodilo pritožbena izvajanja o razlogih za neizpolnitev obsojenčevih obveznostih in o zadevi vnovič odločilo.

9.Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu prvega odstavka 392. člena ZKP.

-------------------------------

1Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS Ips 57653/2010 z dne 1. 9. 2011.