Jedro

Delovno mesto je ena od bistvenih sestavin PZ, ki jo je mogoče ugotoviti tudi, če ni izražena v pisni obliki. Tudi ustni dogovor o delovnem mestu oz. delu, ki ga bo delavec opravljal, se šteje za sestavino PZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7.10.2003 in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu obračunati in izplačati plačo od poteka odpovednega roka dalje, to je od

6.11.2003 do vrnitve nazaj na delo, s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec, za tožnika plačati davke in prispevke in ostale obveznosti, ki jih ima tožena stranka v zvezi z delom tožnika ter v delovno knjižico vpisati delovno dobo od 6.11.2003 dalje. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 209.314,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje resnost in utemeljenost odpovednega razloga presojalo zgolj po utemeljitvi, da "filiala v Tuniziji ni več upravičena", kot je zapisano v sami odpovedi. Res je sicer, da tožena stranka v Tuniziji ni imela formalnega predstavništva, vendar pa je dokazni postopek pokazal, da je tožnik opravljal delo v Tuniziji, da je delo opravljal v okviru predstavništva poslovnih partnerjev in da se je tožnik vrnil v Slovenijo, kjer mu je tožena stranka iskala drugo primerno delo. Potrebe po tožnikovem delu ni več imela. Sodišče prve stopnje ne bi smelo svoje odločitve utemeljevati le "po črki utemeljitve" iz odpovedi, ne da bi jo tudi vsebinsko preverjalo ter skušalo dojeti njen smisel. Zato pritožba meni, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izpodbijana sodba pa tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih. Predlaga spremembo in zavrnitev zahtevka oz. razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 7.10.2003 nezakonita.

Svojo odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da tožena stranka v Tuniziji ni imela filiale oz. predstavništva, zato razlog za odpoved ni resen in utemeljen.

Delodajalec lahko v skladu s 1. alineo 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-02, Ur.l. RS št. 42/202) redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu, če preneha potreba po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi ni navedeno delovno mesto, ki ga bo opravljal tožnik, vendar pa, da je očitno, da to med strankama nikoli ni bilo sporno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje očitane bistvene kršitve določb postopka ni zagrešilo. Če se tožena stranka ne strinja z razlogi izpodbijane sodbe (razloge o odločilnih dejstvih sodba ima), to ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

Nepopolno pa je ugotovljeno dejansko stanje, saj iz izpodbijane sodbe ne izhaja, za katero delovno mesto je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi. To pa je za odločitev bistveno, saj je zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga odvisna prvenstveno od ugotovitve, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Odločitev o zakonitosti odpovedi ne more temeljiti le na ugotovitvi, da tožena stranka formalne filiale v Tuniziji ni imela. Drugih dejanskih ugotovitev, čeprav so bili izvedeni ustrezni dokazi, pa izpodbijana sodba ne vsebuje. Tako je na primer tožnik potrdil, da je opravljal delo v Tuniziji in da je bilo poslovanje s Tunizijo prekinjeno. Nadalje je tudi iz aneksa k pogodbi o zaposlitvi možno sklepati, da bo tožnik delo opravljal v Tuniziji, saj naj bi mu tožena stranka krila stroške bivanja in prehrane, vsaka dva meseca in pol letalsko karto v ekonomskem razredu in sedem dni dopusta po vsakem povratku. Da se bo delo opravljalo v Tuniziji pa izhaja tudi iz objave prostega delovnega mesta.

Za rešitev tega spora je odločilno, kako se je izvajala pogodba o zaposlitvi, torej na katerem delovnem mestu je tožnik dejansko delal. Delovno mesto je ena bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, ki jo je mogoče ugotoviti, tudi če ni izražena v pisni obliki (4. odstavek 15. člena ZDR-02). Tudi ustni dogovor o delovnem mestu oz. o delu, ki ga bo delavec opravljal, se šteje za sestavino pogodbe o zaposlitvi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, na katerem delovnem mestu in kaj je tožnik delal, v nadaljevanju pa, ali je potreba po tem delu prenehala.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s tema vprašanjema izvedlo potrebne dokaze, vendar pa se do njih ni opredelilo.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena.

Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje oceni že izvedene dokaze in po potrebi izvede tudi druge predlagane dokaze, nato pa naj se opredeli do: - vprašanja, ali je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (in aneksa) postalo nepotrebno - pri tem naj upošteva ne le pisno vsebino pogodbe in aneksa, ampak tudi vsebino dejanskega izvajanja pogodbe o zaposlitvi in aneksa ter naravo dela v Tuniziji (ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in aneksa začasne ali trajne narave), - vprašanja, ali je delo v Tuniziji predstavljalo pretežen del nalog, ki naj bi jih tožnik v okviru delovnega razmerja za nedoločen čas opravljal za toženo stranko.

Če bo ugotovilo, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi izključno zaradi opravljanja del s Tunizijo ali da so naloge, ki naj bi jih opravljal, pretežno obsegale delo s Tunizijo in da je bilo poslovanje s Tunizijo prekinjeno, je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi izkazan. Tožena stranka je manjši delodajalec, zato ji ni bilo treba preverjati, ali je tožnika možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oz. ali ga je mogoče dokvalificirati ali prekvalificirati (4. odstavek 88. člena ZDR-02).