Jedro

Odločilno je vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v kataster stavb.

Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (primerjaj prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo Geodetski upravi Republike Slovenije, da se prioritetno, v roku enega meseca od pravnomočnosti tega sklepa, evidentirajo spremembe v zemljiškem katastru in v katastru stavb v skladu z elaboratom za vpis stavbe ID ... v kataster stavb z dne 9.2.2015, sodišču pa posreduje odločbo o tem.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil udeleženec A. A. Ne strinja se s pojasnili izvedenca, da atrij leži zunaj zemljišča pod stavbo oziroma zunaj gabaritov temeljev stavbe in ga zato ni mogoče evidentirati kot del stavbe oziroma vključiti v posamezni del stavbe, ki pripada pritožniku. Eno so pravila geodetske stroke, drugo pa je obstoječa gradbena dokumentacija. Meni, da njegov vrt (terasa) ni sporen, je legalno projektiran, zgrajen in kot tak priključen stanovanju. V elaboratu tudi ni ustrezno opredeljeno, kaj obsega del stavbe z ident. št. 130. Kot posamezni del stavbe št. 130 so zajeti le hodnik, kopalnica, soba ter klet (shramba) v skupni izmeri 28 m2, izpuščen pa je vrt oziroma atrij v izmeri 9,25 m2, ki pripada posameznemu delu stavbe. Bil je kupljen hkrati s stanovanjem, je del stanovanja in predmet pogodbe z dne 4.9.1991. Ni res, da veljavni predpisi ne vsebujejo podlage za določitev atrijev, ki ležijo izven zunanjih obrisov stavbe, kot delov stavbe in s tem njihovo vključitev v elaborat. Stanovanjski zakon (SZ-1) v četrtem odstavku 20. člena določa, da se šteje za del stanovanja del zemljišča, ki ima svojo parcelno številko in je s pravnim poslom določen kot sestavni del stanovanja. Atrij oziroma vrt je kot sestavni del stanovanja določen v pogodbi o nakupu stanovanja z dne 4.9.1991 in v kupni pogodbi št. BS-3ST 2 4/80, enako izhaja tudi iz projektne dokumentacije, na podlagi katere se je gradila predmetna stavba. Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 3. členu določa, da je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini. V skladu s tem je atrij oziroma vrt bodisi del stanovanja bodisi poseben skupni del stavbe, kar mora sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine upoštevati in bi moralo v konkretnem primeru med drugim v celoti določiti vse posamezne dele stavbe na naslovu ..., vse splošne dele stavbe in posamezne skupne dele stavbe, kar pa je sodišče opustilo. Oprava vseh dejanj za določitev vseh delov stavbe sodišču nalaga tudi ZVEtL v 23. členu. Ker sodišče tega ni ugotavljalo in ni naložilo, da se v zemljiškem katastru in katastru stavbe evidentirajo spremembe na podlagi elaborata, ki ne vključujejo vseh posameznih delov stavbe in splošnih ter posebnih skupnih delov stavbe, je zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, nepravilno je uporabilo materialno pravo ter napačno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem postopku vzpostavitve etažne lastnine je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 12. 2013 sodnemu izvedencu geodetske stroke mag. B. B. naložilo, da pripravi elaborat za vpis stavbe in posameznih delov stavbe na naslovu … (ID ...) v kataster stavb (3. točka prvega odstavka 23. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi; v nadaljevanju ZVEtL). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izdelani elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa in na podlagi šestega odstavka 23a. člena ZVEtL naložilo evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb v skladu z elaboratom.

5. Bistvo pritožbenih navedb je v tem, da bi moral elaborat vsebovati vse prostore posameznega dela stavbe z ident. št. 130, to je stanovanja pritožnika, ki poleg v elaboratu zajetih prostorov (hodnik, kopalnica, soba in shramba) obsega še atrij v izmeri 9,25 m2, ki pa v elaborat ni vključen.

6. Pritožba pravilno poudarja, da se atrij, ki je predmet nakupa skupaj s stanovanjem, šteje za del stanovanja (prim. tretji odstavek 4. člena SZ-1 in četrti odstavek 20. člena SZ-1). Res je tudi, da mora sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine to upoštevati, vendar pri tem pritožnik prezre, da postopek vzpostavitve etažne lastnine z izpodbijanim sklepom še ni končan. Odločilno je torej vprašanje, ali bi moral biti atrij zajet že v elaboratu, ki je podlaga za vpis stavbe v katastre stavb.

7. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje (ki je oprto na pojasnila izvedenca), da v tej fazi postopka določbe ZEN ne dajejo podlage za evidentiranje atrija, ki leži izven zunanjih obrisov stavbe (77. člen ZEN(1)). Za opravljanje katastrskih vpisov, ki jih v postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL zahteva sodišče, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, kolikor to ni v nasprotju z določbami 23a. člena (prim. prvi odstavek 23. člena ZVEtL). Po presoji pritožbenega sodišča 23.a člen ZVEtL ne vsebuje nobenih določb, ki bi izključevale uporabo prepisov o evidentiranju. Tudi pritožnik ne trdi, da bi bili zmotno uporabljeni oziroma ne trdi, da elaborat ni izdelan v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje.

8. Nazadnje je treba še dodati, da z izpodbijanim sklepom oziroma vpisom v lastniška upravičenja pritožnika ne bo poseženo in da bo evidentiranje atrija(2) stvar nadaljnjega postopka.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): 1.) Lega in oblika stavbe se določita s tlorisom stavbe, višino stavbe in številom etaž. 2.) Tloris stavbe je navpična projekcija zunanjih obrisov stavbe na vodoravno ravnino, opredeljeno s točkami v državnem koordinatnem sistemu.

Op. št. (2): Več o tematiki evidentiranja atrijev glej, mag. Marjana Vugrin, Vpis stavbe v kataster stavb za potrebe vzpostavitve etažne lastnine, Pravna praksa št. 2/2015.