Jedro

ZPP stranki ne daje pravice odločanja o tem, katero sodišče bi bilo po njeni oceni "primernejše", da sodi v zadevi, tako tožnik ni legitimiran za vložitev takšnega predloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je odločilo, da se vloga vložena na Vrhovno sodišče RS dne 29. 4. 2019 z naslovom Spor glede pristojnosti sodišča, zavrže. 2. Tožnik vlaga pritožbo zoper sklep sodišča z dne 8. 5. 2019 in navaja, da ocenjuje, da se mu že od vsega začetka porajajo dvomi v nepristranskost Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici, ki deluje na manjšem območju, kjer se prebivalci bistveno bolj poznajo (kot prebivalci v večjih mestih) in so medsebojno bolj povezani. Zato se tožnik postopka pred Okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici ne bo udeležil. Pred Vrhovnim sodiščem RS je sprožil spor glede pristojnosti in predlagal, da Vrhovno sodišče RS odloči o sporu o pristojnosti in v kolikor je Delovno sodišče v Kopru stvarno nepristojno, odloči o pristojnosti drugega sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. V predmetni zadevi je tožnik na Vrhovno sodišče RS vložil vlogo z dne 12. 4. 2019 (ki jo je sodišče prejelo 29. 4. 2019) z naslovom Spor glede pristojnosti sodišča. Vrhovno sodišče RS je vlogo z dopisom opr. št. IX R 11/2019 z dne 3. 5. 2019 odstopilo v pristojno reševanje Delovnemu sodišču v Kopru, ki jo je v nadaljevanju kot nedovoljeno zavrglo. Tožnik meni, da je za tovrstne spore pristojno delovno sodišče (in ne okrajno sodišče). Navaja, da Okrajnemu sodišču v Ljubljani niti ni bila dana možnost, da se glede pristojnosti opredeli.

6. Pritožbeno sodišče povzema tožnikova zatrjevanja iz vloge naslovljene na Vrhovno sodišče RS, pri čemer je tožnik navajal, da je predhodno vložil tožbo na Delovno sodišče v Kopru, v kateri je zatrjeval, da je za delodajalca oziroma posrednika dela opravljal delo za zasebno italijansko podjetje v A. pri B. (Italija), ki mu ni plačalo opravljenega dela. Predlagal je, da naj se v primeru morebitne nepristojnosti Delovnega sodišča v Kopru zadeva odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, pri čemer je izražal dvom glede pristojnosti Okrajnega sodišča v Ilirski Bistrici.

7. Delovno sodišče v Kopru je dne 18. 9. 2018 izdalo sklep, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Ilirski Bistrici, pri čemer je sklep postal pravnomočen dne 8. 11. 2018 in je bila zadeva tudi že odstopljena Okrajnemu sodišču v Ilirski Bistrici v pristojno reševanje. ZPP v 24. do 26. členu določa, da v kolikor sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena v reševanje, oceni, da ni pristojno, začne kompetenčni spor, ki pa v predmetni zadevi ni bil sprožen, saj je Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici ocenilo, da gre za njegovo pristojnost. 8. Pritožbeno sodišče tožniku pojasnjuje, da ZPP stranki ne daje pravice odločanja o tem, katero sodišče bi bilo po njeni oceni „primernejše“, da sodi v zadevi, tako tožnik ni legitimiran za vložitev takšnega predloga. Zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov predlog kot nedovoljen zavrglo.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v 2. točki 365. člena ZPP.