Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri preiskovalnem dejanju ogleda vozila po 245. členu ZKP se z neposrednim opazovanjem odkrijejo, opišejo in zavarujejo sledovi in predmeti kaznivega dejanja oziroma se ugotavljajo druga za kazenski postopek relevantna dejstva. V primeru, da policija pregleduje notranjost vozila in odpira predale v vozilu, ne gre zgolj za neposredno opazovanje, temveč za pregled vozila na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, po katerem sme policija opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled vozila obsega pregled (s čutili vida, sluha, vonja in otipa) vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode, kot so razstavljanje, rezanje, lomljenje itd. V slednjih primerih ne gre več za pregled, temveč za procesno dejanje preiskave vozila po šestem odstavku 215. člena ZKP, ki pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih določa zakon za opravo hišne preiskave.
Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
1. Okrožno sodišče v Krškem je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog zagovornika obtoženega A. A. za izločitev dokazov zavrne.
2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obtoženega A. A. iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi.
3. Okrožni državni tožilec v Krškem na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da policija ob pregledu vozila ni ravnala nezakonito, ko je odprla in pregledala nezaklenjen predal v armaturi obtožencu zaseženega vozila. Višje sodišče pritrjuje, da ni šlo za preiskavo vozila po šestem odstavku 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), temveč za pregled vozila na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP. Vrhovno sodišče Republike Slovenije se je z razmejitvijo med ogledom, pregledom in preiskavo vozila že večkrat ukvarjalo, na primer v odločbah I Ips 289/2006 z dne 6. 12. 2006, I Ips 15317/2011 z dne 12. 6. 2013, XI Ips 9610/2016 z dne 14. 4. 2016, I Ips 539/2015 z dne 26. 1. 2017 ter obrazložilo, da se pri preiskovalnem dejanju ogleda vozila po 245. členu ZKP z neposrednim opazovanjem odkrijejo, opišejo in zavarujejo sledovi in predmeti kaznivega dejanja oziroma se ugotavljajo druga za kazenski postopek relevantna dejstva. V primeru, da policija pregleduje notranjost vozila in odpira predale v vozilu, ne gre zgolj za neposredno opazovanje, temveč za pregled vozila na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, po katerem sme policija opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Pregled vozila obsega pregled (s čutili vida, sluha, vonja in otipa) vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode, kot so razstavljanje, rezanje, lomljenje itd. V slednjih primerih ne gre več za pregled, temveč za procesno dejanje preiskave vozila po šestem odstavku 215. člena ZKP, ki pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih določa zakon za opravo hišne preiskave. Da je policija odprla in pregledala nezaklenjen predal v armaturi obtožencu zaseženega avtomobila tako ni potrebovala nobenih posebnih tehničnih sredstev ali metod, zato pritožbeno sodišče pritrjuje, da je policija opravila pregled vozila v skladu z drugim odstavkom 148. člena ZKP in tako ni kršila niti zakona niti obtoženčevih ustavnih pravic.
6. Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo biti soglasje obtoženca za pregled elektronskih naprav pisno prevedeno v arabski jezik. Prvi odstavek 8. člena ZKP namreč določa, da je potrebno zagotoviti ustno tolmačenje tistega, kar udeleženci v postopku govorijo ter pisno prevajanje listin, ki so za obdolžence in osumljence bistveni, kot so obtožni akti, vabila, vse odločbe o odvzemu prostosti, sodbe, odločbe sodišč o izločitvi dokazov, o zavrnitvi dokaznih predlogov in o izločitvi sodnikov. Ustni prevod soglasja obtoženca za pregled elektronskih naprav z lastnoročnim zapisom tolmača, da je obtoženec seznanjen v arabskem jeziku, vključno z lastnoročnim podpisom tako tolmača kot obtoženca, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ustreza pravici obtoženca do uporabe svojega jezika iz prvega odstavka 8. člena ZKP, pri čemer pritožbeno sodišče izpostavlja, da pritožba same privolitve oziroma soglasja niti ne problematizira.
7. Ker so pritožbene navedbe zagovornika obtoženega A. A. neutemeljene, sodišče druge stopnje pa ob presoji izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.