Jedro

Če se sporno pravno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja, je potrebno pri presoji verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic izhajati prav iz tega razmerja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1329/99-17 z dne 17.11.1999 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravno sodišče zavrnilo zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97 in 65/97 popr. - ZUS) predlagala, da se javnemu zavodu Gradbeni inštitut Z. ter družbi Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, kot pravnim naslednikom nekdanjega Zavoda ..., do pravnomočne rešitve tega upravnega spora prepove vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki je predmet denacionalizacijskega postopka tožeče stranke pred Upravno enoto L., Izpostava B. ter ta prepoved vpiše v zemljiško knjigo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je sporno pravno razmerje, to je lastninsko preoblikovanje Gradbenega inštituta Z., verjetno izkazano. Ni pa tožeča stranka verjetno izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je nastanka hujših škodljivih posledic, ker ni predložila nobenega dokaza, da je bila delničar oz. družbenik podržavljene Tvrdke I Č.. Zato tožeča stranka ni verjetno izkazala, da bi lahko dobila nepremičnine, na katere se zahteva za izdajo začasne odredbe nanaša, v denacionalizacijskem postopku vrnjene v naravi. Pravnega subjekta javni zavod Gradbeni inštitut Z. pa ni.

V pritožbi tožeča stranka uveljavlja vse pritožbene razloge po 72. členu ZUS in predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in samo izda predlagano začasno odredbo oz. podredno, da izpodbijani sklep razveljavi. Izpodbijani sklep temelji na zmotni ugotovitvi, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nastanka hujših škodljivih posledic. Možnost nastanka hujših škodljivih posledic obstoja in že sama po sebi (objektivno) in sicer od dneva izdaje obeh odločb Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, to je 1. in 2. soglasja agencije, ki sta omogočili izvedbo postopka lastninskega preoblikovanja "Javnega zavoda Z." v zasebno gospodarsko delniško družbo Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, pri čemer je ta zasebna gospodarska delniška družba Gradbeni inštitut Z. d.d., na takšen način postala lastnica nepremičnega premoženja, ki je predmet denacionalizacijskega postopka tožeče stranke pri Upravni enoti L. - Izpostava B.. Nastanek hujših škodljivih posledic je v tem, da se zasebna gospodarska delniška družba Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, v pravnem prometu proglaša in predstavlja kot zakoniti lastnik vsega nepremičnega premoženja, ki je predmet navedenega denacionalizacijskega postopka in v pravnem prometu s tretjimi osebami lahko tudi prosto razpolaga s tem premoženjem. Nastanek hujših škodljivih posledic je tožeča stranka izkazala s predložitvijo predpogodbe o prodaji nepremičnin z dne 21.7.1999, ki sta jo sklenili Gradbeni inštitut Z., d.d., kot prodajalec ter P. nepremičnine, posredovanje, zastopanje in prodaja R.L., s.p., kot kupec. Predmet predpogodbe so prav nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka tožeče stranke pri Upravni enoti L., Izpostava B.. Sodišče tudi ni stvarno pristojno, da odloča o utemeljenosti ali neutemeljenosti denacionalizacijskega zahtevka tožeče stranke. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pravnega subjekta javnega zavoda ni.

Odgovore na pritožbo stranke niso vložile.

Pritožba je utemeljena.

Po 2. odstavku 69. člena ZUS tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, predvsem pri trajajočih pravnih razmerjih, verjetno izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice. Sodišče prve stopnje je zahtevo zavrnilo z utemeljitvijo, da ni izkazan pogoj verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic. Pritožbeno sodišče dvomi v pravilnost navedene dejanske ugotovitve in s tem tudi v pravilnost odločitve sodišče prve stopnje.

Čeprav sodišče prve stopnje ugotavlja, da se sporno pravno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje podjetja Gradbeni inštitut Z., pa pri presoji verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic ne izhaja iz tega razmerja, ampak ugotavlja neutemeljenost denacionalizacijskega zahtevka, o katerem pa po neizpodbijanih navedbah tožeče stranke sploh še ni odločeno. Zato sodišče prve stopnje pogoja verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic ni smelo presoditi na taki dejanski podlagi, kot jo je, ampak bi moralo oceniti verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic glede na navedbe in predložene dokaze (predpogodbo) v tem upravnem sporu. Tudi v tem upravnem sporu gre namreč za oceno verjetno izkazanih hujših škodljivih posledic glede na enako pravno razmerje, nastalo iz lastninskega preoblikovanja Gradbenega inštituta Z. po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, kot je razmerje v upravnem sporu, ki je bilo začasno urejeno z odločbo ustavnega sodišča z dne 9.12.1999 tako, da Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, ne sme razpolagati z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka pred Upravno enoto L., Izpostava B..

Če bo sodišče ugotovilo tudi obstoj drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, bo moralo začasno odredbo izdati. Seveda pa je ne more izdati proti subjektu, ki ga ni. Zato vrhovno sodišče pritožbene ugovore s tem v zvezi zavrača. Iz navedenih razlogov je vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v novo odločanje na podlagi 74. v zvezi z 68. členom ZUS.