Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvi odstavek 23. člena ZKZ glede vprašanja prednostne pravice določa prednostni vrsti red predkupnih upravičencev, kolikor ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. V konkretnem primeru ZG v desetem odstavku 47. člena drugače kot ZKZ določa predkupne upravičence pri nakupu gozdnih zemljišč in je zato, ker so stranke v postopku uveljavljale predkupno pravico, upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe ZG, pa četudi nihče od sprejemnikov ponudbe ni uveljavljal prednostne pravice po tem zakonu.
I. Upravna spora, ki se vodita pod opr. št. III U 14/2017 in opr. št. III U 21/2017 se združita v skupno obravnavo in odločanje ter se odslej vodita pod opr. št. III U 14/2017. II. Tožba prvotožeče stranke se zavrne.
III. Tožba drugotožeče stranke se zavrne.
IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1. Upravna enota Tolmin (v nadaljevanju prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo (pod 1. točko izreka) odobrila pravni posel - prodajno pogodbo na podlagi sprejema ponudbe prodaje kmetijskega, gozdnega in drugega zemljišča, in sicer parc. št. 361/4, 361/5, 361/6, 361/7, 361/8, 361/9, 361/10, 365/0, 366/1, 366/2, 366/3, 366/4, 366/5, 531/2 in 531/4, vse k.o. ..., do celote, za skupno ceno 77.000,00 EUR, katere ponudnica in prodajalka je prvotožeča stranka, sprejemnica in kupovalka pa družba A. d.o.o. Zavrnila je odobritev pravnega posla - prodajne pogodbe, ki naj bi bila sklenjena na način, da se je drugotožeča stranka kot kupka prijavila na ponudbo prodajalke prvotožeče stranke za prodajo istega kmetijskega zemljišča (2. točka izreka). Zavrnila je tudi zahtevo družbe B. d.o.o. da se odobri pravni posel - prodajna pogodba, ki naj bi bila sklenjena na način, da se je imenovana kot kupec prijavila na ponudbo prodajalke prvotožeče stranke za prodajo istega kmetijskega zemljišča (3. točka izreka).
2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je prvostopni organ navedel, da je odločil v ponovnem postopku in pri tem upošteval navodila drugostopnega organa. Iz listin v spisu izhaja, da je bila v času od 29. 5. 2015 do 28. 6. 2014 na oglasni deski prvostopnega organa in enotnem državnem e-portalu objavljena ponudba lastnice (prvotožeče stranke) za prodajo že navedenih parcel za skupno ceno 77.000,00 EUR. Iz obvestila Upravne enote Tolmin, št. 330-852/2014/6 z dne 1. 7. 2014, je razvidno, da so ponudbo v predpisanem roku in predpisan način sprejeli družba A. d.o.o., družba B. d.o.o. in drugotožeča stranka. Družba A. d.o.o. je pri nakupu uveljavljala prednostno pravico kot kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki mu je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske ali gospodarske dejavnosti. Vse tri stranke so pri upravni enoti vložile zahtevo za odobritev pravnega posla. V nadaljevanju obrazložitve prvostopni organ povzema vsebino pripravljalnih vlog strank v postopku in za odločanje relevantne zakonske določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG). Na podlagi potrdila o namenski rabi zemljišč Občine Bovec z dne 13. 5. 2014 in z dne 1. 10. 2014 ter na podlagi podatkov zemljiškega katastra je prvostopni organ ugotovil, da je v predmetni ponudbi 10.713 m2 gozdnih zemljišč in 3.780 m2 kmetijskih zemljišč, s čemer je stranke seznanil na ustni obravnavi dne 1. 10. 2014. 3. Glede na to, da je pretežni del zemljišč gozd, je v zadevi poleg določb ZKZ skladno z določilom drugega odstavka 17. člena tega zakona kot specialni predpis upošteval ZG. Pretežni kriterij prodajanih zemljišč (glede na obseg) je v upravno sodni praksi uveljavljen kriterij. Pri ugotavljanju prednostne pravice je uporabil določbe ZG, ki glede prednostne pravice pri nakupu gozda določajo drugačna prednostna upravičenja, kot jih določa ZKZ. Ko se skupaj v kompletu prodaja gozdna in kmetijska zemljišča, se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev (po ZKZ oziroma ZG) določi ob upoštevanju pretežnostnega načela, saj vrstnega reda ni možno ugotavljati istočasno po določbah 32. člena ZKZ in 47. člena ZG.
4. Po desetem odstavku 47. člena ZG ima predkupno pravico pri prodaji gozda lastnik, katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja. Če ta prednostne pravice ne uveljavi, ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližji gozdu, ki se prodaja. Po tem, ko je prvostopni organ preveril, da nihče izmed prijavljenih ni mejaš parcel, je preveril pogoj lastnika gozda, ki je najbližje gozdu, ki se prodaja in ugotovil, da je družba A. d.o.o. lastnica drugih parcel na območju Upravne enote Tolmin, med katerimi je tudi gozdna parcela, št. 1409/16 k.o. ... Družba B. d.o.o. in drugotožeča stranka po podatkih zemljiške knjige in zemljiškega katastra na dan sprejema ponudbe nista bili lastnici gozdnih parcel. Glede na navedeno, prvostopni organ ni upošteval enajstega odstavka 47. člena ZG, na katerega se v svojih dopisih sklicujeta pooblaščenki prodajalke (prvotožeča stranka) in upravičenke (drugotožeča stranka), da je treba v dani zadevi postopati po določilah ZKZ. ZKZ namreč v drugem odstavku 17. člena in v prvem odstavku 23. člena jasno določa, da se, kolikor je z drugimi zakoni glede prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami ter pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije določeno drugače, uporabljajo določbe teh zakonov. V konkretnem primeru je to ZG, ki natančno ureja predkupno pravico pri nakupu gozda. Pri odločitvi kaj je gozdno in kaj je kmetijsko zemljišče, je upravni organ upošteval potrdilo o namenski rabi Občine Bovec z dne 1. 10. 2014, v katerem so navedeni deleži rabe za posamezno parcelo in podatke zemljiškoknjižnega katastra za posamezno parcelo na dan sprejema ponudbe.
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo, št. 3308-191/2016-5 z dne 3. 1. 2017, zavrnilo pritožbi prvotožeče in drugotožeče stranke. V obrazložitvi je navedlo, da so neutemeljene navedbe pritožnic glede umika ponudbe oziroma glede umika ponudbe prodaje določenih parcel, glede katerih je prvostopenjski organ ugotovil, da je treba prodajo izpeljati skladno z določili ZKZ in ZG. Cena in predmet prodaje sta bistveni sestavni del pogodbe. Kot predmet prodaje je določena kmetijska parcela z identifikacijskim znakom parcelne številke in katastrske občine, v kateri leži. Obe sestavini sta bili za parcele v ponudbi določeni, ponudbo s takšno vsebino je vsak posamezni kupec tudi sprejel. Spreminjanje enega od teh elementov pogodbe brez soglasja druge stranke tako ni dovoljeno. Zaradi načina postopka prodaje kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki je določen s specialnejšima zakonoma ZKZ in ZG, naknadne spremembe ponudbe niso možne. Ponudba je, zlasti po tem, ko je bila sprejeta v skladu z 21. členom ZKZ, ob upoštevanju uveljavljene sodne prakse, zavezujoča. 6. V zvezi z ugovorom, da je v ponudbo vključena tudi parc. št. 361/10 k.o. ..., za katero je bilo ugotovljeno, da gre delno za kmetijsko, delno pa za drugo zemljišče, je ministrstvo navedlo, da iz sodne prakse izhaja, da delna odobritev pravnega posla ni mogoča. Z delno odobritvijo bi organ spremenil tako ponudbo kot sprejem ponudbe. Prvostopni organ je zato pravilno kot del pravnega posla obravnaval tudi parcelo št. 361/10 k.o. ... Prodajalka je navedeno zemljišče želela prodati, saj je ponudbo podala za vsa zemljišča v kompletu in določila tudi skupno ceno. Kasnejši dogovori med tožečima strankama, da skleneta posebno pogodbo o prodaji stavbnih zemljišč, tako ne morejo vplivati na že sklenjeno pogodbo, ki temelji na objavljeni ponudbi ter pravilnem ter pravočasnem sprejemu ponudbe vseh treh sprejemnikov ponudbe. S sprejemom ponudbe so bile vse tri pogodbe sklenjene pod odložnim pogojem odobritve pravnega posla s strani prvostopnega organa. Ostale tožbene ugovore je ministrstvo zavrnilo, sklicujoč se na obrazložitev izpodbijane odločbe upravnega organa prve stopnje.
K točki I izreka:
7. Prvotožeča stranka in drugotožeča stranka, ki sta v upravnem postopku pred upravnim organom druge stopnje nastopali kot pritožnici zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje, sta zoper odločitev upravnega organa prve stopnje vložili tožbi v upravnem sporu. Tožba prvotožeče stranke je bila pri tem sodišču vpisana pod opr. št. III U 14/2017, tožba drugotožeče stranke pa pod opr. št. III U 21/2017. 8. Sodišče je odločilo, da obe tožbi združi v enotno obravnavanje. 42. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišču dopušča, da lahko s sklepom združi v skupno obravnavo in odločanje več pri oddelku sodišča odprtih postopkov o istem predmetu. Tožeči stranki, ki sta v postopku izdaje prvostopnega akta sodelovali kot ponudnica in prodajalka (prvotožeča stranka) ter kot sprejemnica in kupovalka (drugotožeča stranka), z dvema tožbama izpodbijata isti upravni akt in je zato po mnenju sodišča smotrno, da se tožbi obravnavata v skupnem postopku, tako kot sta tudi predlagali. Skladno s tem je sodišče oba upravna spora združilo v enotno obravnavanje in odločanje, kot izhaja iz I. točke izreka.
K točki II in III izreka:
9. Prvotožeča stranka vlaga zoper izpodbijano odločbo tožbo iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev procesnih določb ter materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V tožbi navaja, da prednostne pravice po določbah ZG ni uveljavljal nihče. Skladno s sodno prakso je s sprejemom ponudbe brez uveljavljanja prednostne pravice do nakupa po ZG prišlo do sklenitve treh pravnih poslov, glede katerih so vsi sprejemniki enakovredni in je zato ponudniku prepuščena odločitev, s kom bo sklenil pravni posel. ZG glede postopka odkazuje na uporabo predpisov ZKZ in bi se zato moral pri odločitvi upoštevati zadnji odstavek 23. člena ZKZ. Prvostopenjski organ ni imel zakonite podlage, da je odobril pravni posel z družbo A. d.o.o. po določbah ZG. ZKZ namreč določa, da mora predkupni upravičenec predkupno pravico uveljavljati pravočasno, sicer to pravico izgubi, ob oddaji ponudbe pa noben sprejemnik ponudbe ni uveljavljal predkupne pravice po ZG.
10. Drugotožeča stranka je uveljavljala predkupno pravico ob upoštevanju dejstva, da izkazuje status kmeta in je zato prednostna upravičenka po določbah 4. točke 23. člena ZKZ, družba A. d.o.o. pa po 5. točki prvega odstavka 23. člena tega zakona. Družba A. d.o.o. zato v nobenem primeru ne more konkurirati z drugotožečo stranko, ki jo je izbrala prvotožeča stranka, ob upoštevanju dejstva, da so vsi prednostni upravičenci uveljavljali prednostno pravico le po določbah ZKZ.
11. V premetni zadevi se torej ponujata dve rešitvi, in sicer, da bi upravni organ zavrnil zahtevo za odobritev pravnega posla družbe A. d.o.o. ter odobril pravni posel z drugotožečo stranko ali pa bi moral vse zahtevke zavrniti tako, da bi bila prvotožeča stranka prosta obveznosti sklenitve pravnega posla s ponudniki in bi, kolikor bi želela nepremičnine prodati, morala postopek ponoviti. Nadalje ugovarja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče preveriti ali so prednostni upravičenci pravilno uveljavljali prednostno pravico do nakupa po 47. členu ZG in zato izpodbijana odločba v tem delu nima obrazložitve. Uveljavljane prednostne pravice po ZKZ namreč ni mogoče enačiti z uveljavljanjem prednostne pravice po 47. členu ZG. Ugovarja tudi obsegu odobritve pravnega posla, glede na to, da so iz pogodbe, ki je predmet odobritve, izpadla stavbna zemljišča in vsa kmetijska zemljišča. K tožbi prilaga obrazca, ki sta bila aktualna v času oddajanja ponudbe, in sicer obrazec, ki je vseboval uveljavljanje predkupne pravice po 37. čenu ZG in obrazec, ki je vseboval uveljavljanje pravice do določbah ZKZ, s čemer utemeljuje napačno uveljavljanje predkupne pravice.
12. Drugotožeča stranka v tožbi uvodoma povzema dosedanji potek postopka in vsebino obrazložitve izpodbijane odločbe ter odločbe druge stopnje. V nadaljevanju navaja, da je kljub spornosti ponudbe v prednostni nakup, ki jo je podala prodajalka - prvotožeča stranka, treba upoštevati 47. člen ZG. ZG v tem delu povsem jasno opredeljuje, da sta prednostna upravičenca pri nakupu lastnik mejaš, katerega gozd meji na zemljišče, ki je ponujeno v prodajo in lastnik gozdov, ki se nanahajo v neposredni bližini. Na podano ponudbo o prodaji kmetijskega zemljišča, ki jo je podala prodajalka, so se odzvali trije udeleženci, ki so prednostno pravico uveljavljali po določbah ZKZ, nihče od njih pa za nakup gozdnih površin prednostne pravice ni uveljavljal po določbah ZG. ZKZ je postopkovni predpis, ki natančno določa pogoje in 30-dnevni rok objave ponudbe na oglasni deski. Navedeni rok sovpada z rokom, ki ga vsebuje določba 508. člena v povezavi s 513. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki določa kriterije pridobitve ali izgube pravice in je zato nedvomno, da ob upoštevanju določil ZKZ in ZG v povezavi z določbami OZ sprejemnike ponudbe zavezujejo pravila, ki jih po mnenju tožeče stranke nihče od sprejemnikov ponudbe ni uveljavljal v 30-dnevnem roku. Navedeni rok je materialni rok, ki ga predkupni upravičenci niso izkoristili in so zato pravno pravico do uveljavljanja predkupne pravice izgubili. Navedena okoliščina je bila spregledana tako v postopku pred upravnim organom prve stopnje kot pred drugostopenjskim organom.
13. Glede na to, da ni nihče uveljavljal predkupne pravice po ZG, ima ponudnica prosto izbiro kupca in je zato po svoji volji sklenila pisno kupoprodajno pogodbo z drugotožečo stranko. Upravni organ prve stopnje tako ni imel zakonite podlage, da je odobril pravni posel z družbo A. d.o.o. po določbah ZG, saj ta prednostne pravice do nakupa gozda po tem zakonu v 30-dnevnem roku sploh ni uveljavljala.
14. Kolikor pa bi glede na ugotovljeno dejansko stanje v predmetni zadevi prišlo do uporabe določb ZKZ, na osnovi katerih so predkupni upravičenci uveljavljali svojo pravico, bi glede na določbe ZKZ, ob upoštevanju dejstva, da je drugotožeča stranka izkazala status kmeta in prednostno upravičenje po 4. točki prvega odstavka 23. člena ZKZ, družba A. d.o.o. pa po 5. točki prvega odstavka 23. člena prvega odstavka ZKZ, moral biti odobren posel z drugotožečo stranko. Treba je ločevati pravno podlago za uveljavljanje prednostne pravice po določbah ZKZ in pravno podlago za uveljavljanje prednostne pravice po ZG, saj gre za dve različni uveljavljanji. V postopku odobritve pravnega posla niso mogoči popravki za nazaj in naknadno uveljavljanje prednostnega upravičenja, saj je pravica uveljavljanja pravice do prednostnega nakupa s potekom 30-dnevnega roka za podajo izjave o sprejemu ponudbe izčrpana. Prednostna pravica za gozdna zemljišča se po določbah ZKZ ne more uveljavljati, saj je ZKZ lex specialis in je zato je treba zaključiti, da izbrana A. d.o.o. ponudbe po 47. členu ZG ni podala. Skladno z določbami Zakona o upravnem postopku (ZUP) pa upravni organ ne more voditi postopka mimo zahtev in priglašenih prednostnih pravic, kot so bile podane v postopku. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.
15. Prizadeta stranka A. d.o.o. v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožečih strank in sodišču predlaga, da tožbi kot neutemeljeni zavrne. Kot neutemeljene zavrača navedbe, da naj pri sprejemu ponudbe nihče ne bi bil uveljavljal prednostne pravice po ZG. V skladu s sodno prakso (sodba U 2540/2007) izhaja, da sprejemnik uveljavlja prednostno pravico, organ pa pri odobritvi pravnega posla upošteva oziroma preverja, ali je bila pogodba sklenjena s kupcem, ki ima prednostno pravico pred drugimi ponudniki. 47. člen ZG ne predpisuje oblike oziroma načina, kako mora biti izjava podana. Prizadeta stranka je ponudbo prodajalke sprejela in v zakonskem roku pri upravnem organu vložila vlogo za odobritev pravnega posla in pri tem uveljavljala prednostno pravico. Ker so bila predmet ponudbe tako kmetijska kot gozdna zemljišča, je bilo treba predkupno pravico presojati tako po določbah ZKZ in ZG. Iz sodne prakse nadalje izhaja, da sprejemniku ponudbe ni treba že ob sprejemu ponudbe navesti vrstnega reda predkupne pravice, saj je upravni organ v postopku, sproženem na podlagi vloge za odobritev pravnega posla, dolžan preveriti pravilno uporabo materialnega prava in ali je bila pogodba sklenjena s predkupnim upravičencem z najvišjim vrstnim redom. Sodišču predlaga, da tožbi kot neutemeljeni zavrne.
16. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožečih strank. Dodatno navaja, da je brezpredmetno navajanje, da je prizadeta stranka uveljavljala predkupno pravico le po ZKZ, saj se je šele tekom postopka ob ugotavljanju dejanskega stanja ugotovilo po katerem predpisu se bo preverjala predkupna pravica. Za to je bil potreben ugotovitveni postopek za ugotovitev narave zemljišče ter določitev pretežnostnega kriterija. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja je treba preveriti vsa dejstva in je zato neutemeljen ugovor tožečih strank glede uveljavljanja predkupne pravice po ZKZ. Organ prve stopnje je v postopku ponovnega odločanja izvedel dodatna postopkovna opravila ter dodatno dal strankam postopka možnost, da se o dejstvih, na katerih temelji izpodbija odločba, izjasnijo. Ugovor tožečih strank glede kršitve procesnih pravil je zato neutemeljen.
17. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah tožeči stranki in prizadeta stranka vztrajajo pri že opisanih stališčih in jih dodatno utemeljujejo.
18. Tožbi tožečih strank nista utemeljeni.
19. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil vse razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do vseh pritožbenih navedb tožečih strank. Sodišče zato zavrača očitek tožečih strank, da naj bi bila obrazložitev odločitve nepopolna, torej zavrača vtoževani očitek o bistveni kršitvi pravil postopka v tem smislu. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, svojo odločitev oprla na relevantne materialne predpise, vse to pa ustrezno utemeljila in zato zavrača očitek tožečih strank o zmotni uporabi materialnega prava in o nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami tožečih strank pa še dodaja:
20. Iz upravnega spisa nedvomno izhaja, da je prvotožeča stranka dne 29. 5. 2014 po svojem pooblaščencu pri prvostopnemu organu podala ponudbo za prodajo parc. št. 361/4, 361/5, 361/6, 361/7, 361/8, 361/9, 361/10, 365/0, 366/1, 366/2, 366/3, 366/4, 531/2 in 531/4, vse k.o. ..., za skupno ceno 77.000,00 EUR. V zadevi ni sporno, da je bila ponudba objavljena v času od 29. 5. 2014 do 28. 6. 2014 na oglasni deski prvostopenjskega organa in enotnem državnem e-portalu. V zadevi nadalje ni sporno, da so v danem roku pravilno izjavo o sprejemu ponudbe podale kupovalke (drugotožeča stranka), družba A. d.o.o. in družba B. d.o.o. Nobena pa ni v roku za oddajo ponudbe izrecno uveljavljala prednostne pravice po določbah ZG. Iz ponudbe za prodajo zemljišč prodajalke izhaja, da so bila v prodajo ponujena tako gozdna kot kmetijska zemljišča kot zaključena celota in so tako ponudbo sprejeli vsi sprejemniki ponudbe. V skladu z načelnim mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 6. 4. 2012, se v takem primeru, kot je obravnavani, šteje, da je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če ponudbo sprejeme več sprejemnikov, je treba šteti, da je vsak izmed njih s prodajalcem sklenil pogodbo pod odložnim pogojem naknadne odobritve. Svoj interes za odobritev tako sklenjene pogodbe sprejemnik ponudbe izkaže z vlogo za odobritev pravnega posla, ki mora biti vložena na upravno enoto v roku 60 dni po poteku roka za sprejem. Po poteku tega roka upravna enota združi vse vloge v en postopek in z odločbo odobri le en pravni posel. V postopku odobritve pravnega posla mora organ upoštevati vrstni red predkupnih upravičencev le med tistimi, ki so v roku vložili zahtevo za odobritev pravnega posla.
21. Kot je ugotovil prvostopni organ, je pretežni del zemljišč, ki so predmet prodaje, gozd in je zato je treba v dani zadevi, poleg določb ZKZ, kot specialni predpis upoštevati ZG in določilo drugega odstavka 17. člena ZKZ. Glede na to, da so se s ponudbo prodajala tako gozdna kot kmetijska zemljišča v kompletu (tekom postopka je bilo ugotovljeno, da so nekatera kmetijska zemljišča delno stavbna), se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev, ob upoštevanju enotne sodne prakse (sodba III U 366/20112 in druge), določi po pretežnostnem načelu. Vrstnega reda namreč ni možno uveljavljati istočasno po določbi 23. člena ZKZ in določbi 47. člena ZG, del parcel iz ponudbe pa ni mogoče izločiti, če se ugotovi, da so stavbna zemljišča. Ugotovitvi prvostopnega organa, da predstavljajo pretežni predmet prodaje gozdna zemljišča, je, glede na pretežnostni kriterij, uporaba ZG v obravnavanem primeru pravilna. ZKZ je krovni zakon, vendar v prvem odstavku 23. člena v primeru prodaje gozda napotuje na ZG. ZG je torej v primeru prodaje gozda specialni predpis, ki ga je bilo zato treba uporabiti v konkretni zadevi. V primerih, ko se ugotavlja predkupnega upravičenca glede na prodajno kulturo zemljišča, namreč ZKZ in ZG nista v razmerju nadrejenosti oziroma podrejenosti. Sodišče pri tem ugotavlja, da nobena od strank postopka niti tekom upravnega postopka niti v tožbi ni zatrjevala, da gozd ne predstavlja pretežni del zemljišč, ki so predmet prodaje.
22. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je prvostopni organ pravilno uporabil materialno pravo tako, da je predkupnega upravičenca določil na podlagi določb desetega odstavka 47. člena ZG. Po tem, ko je ugotovil, da prijavljeni stranki družba B. d.o.o. in drugotožeča stranka v času ponudbe nista bili lastnici gozdnih parcel, družba A. d.o.o. pa je poleg drugih gozdnih parcel tudi lastnica gozdne parcele št. 1409/16 k.o. ..., je pravilno zaključil, da izpolnjuje pogoje za prednostnega upravičenca po desetem odstavku 47. člena ZG. Prvostopni organ je tako utemeljeno zavrnil odobritev zahtevkov za odobritev pravnih poslov, sklenjenih na podlagi sprejema ponudbe drugotožeče stranke in družbe B. d.o.o. 23. Ugovor prvotožeče stranke, da se pri ugotavljanju prednostne pravice v postopku ne bi smelo uporabljati določb ZG, saj te po ZG ni uveljavljal nihče, ni utemeljen. Prvi odstavek 23. člena ZKZ glede vprašanja prednostne pravice določa prednostni vrsti red predkupnih upravičencev, kolikor ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. V konkretnem primeru ZG v desetem odstavku 47. člena drugače kot ZKZ določa predkupne upravičence pri nakupu gozdnih zemljišč in je zato, ker so stranke v postopku uveljavljale predkupno pravico, upravni organ prve stopnje pravilno uporabil določbe ZG, pa četudi nihče od sprejemnikov ponudbe ni uveljavljal prednostne pravice po tem zakonu. Sprejemnik ponudbe je prednostno pravico uveljavljal že s sprejemom ponudbe, upravni organ prve stopnje pa je v postopku odobritve pravnega posla preverjal ali je bila pogodba sklenjena s kupcem (drugotožečo stranko), ki ima prednostno pravico pred drugimi ponudniki. Upravni organ je pravilno ugotovil, da vrstni red prednostnih upravičencev s sklenitvijo pravnega posla ni bil upoštevan in je zato pravni posel odobril ob upoštevanju vrstnega reda iz 47. člena ZG. Očitek, da je upravni organ vodil postopek mimo zahtev in priglašenih prednostnih pravic, tako ni utemeljen. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na neupoštevanje določbe 508. v povezavi s 513. členom OZ, predstavlja tožbeno novoto, ki je sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 ne more upoštevati. Ne glede na to pa sodišče dodaja, da določbe ZKZ in ZG o uveljavljanju predkupne pravice predstavljajo specialno ureditev glede na ureditev po OZ. Uveljavljanje predkupne pravice po 508. členu OZ tako ne pride v poštev, saj morebitni kupci vse do prejema obvestila upravne enote o tem, kdo je sprejel ponudbo (drugi odstavek 21. člena ZKZ) ne morejo vedeti ali imajo predkupno pravico in ali bodo na podlagi te predkupne pravice prav oni lahko sklenili pravni posel. Glede na navedeno, je ugovor drugotožeče stranke, da predkupni upravičenci niso ravnali v skladu z določbami 508. člena OZ in so zaradi tega izgubili pravico do uveljavljanja pravic predkupne pravice izgubili, neutemeljen. Ostali tožbeni ugovori tožečih strank so, glede na zgoraj navedena stališča sodišča, neutemeljeni in jih sodišče v celoti zavrača. K točki IV izreka:
24. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Sodišče še dodaja, da prizadeta stranka, ki je sicer podala odgovor na tožbo, stroškov postopka ni priglasila.