Jedro

Prepozno vloženo tožbo sodišče zavrže (2. točka 1. odstavka 34. člena ZUS). Rok za tožbo zoper akte iz 4. odstavka 1. člena ZUS prične po 2. odstavku 21. člena ZUS teči z objavo akta. Rok 30 dni za vložitev tožbe je zakoniti procesni rok in je prekluziven.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 689/98-2 z dne 7.5.1998.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožeča stranka vložila zoper toženo stranko zaradi nezakonitega dejanja. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka v tožbi predlagala, da se ugotovi, da je nezakonita 4. točka Seznama javne infrastrukture na področju kulture v Občini M. (v nadaljevanju Seznam), ki je priloga Sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini M. (Uradni list RS, št. 7/98, v nadaljevanju Sklep) in da se določi vse potrebno, da se bo vzpostavilo zakonito stanje ter toženi stranki naloži povračilo stroškov. Skupaj s tožbo je tožeča stranka predlagala tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se za nepremičnino Kulturni dom S. (parc. št. 49/2 in 49/3 k.o. S.) prepove zaznamba javne infrastrukture v zemljiški knjigi z veljavnostjo do pravnomočnosti odločbe v denacionalizacijskem postopku.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka izdala Sklep na podlagi pooblastila iz 29. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94, v nadaljevanju ZUJIPK), ki določa, da sestavljajo javno infrastrukturo na področju kulture nepremičnine in oprema, ki so javna lastnina in so namenjene opravljanju kulturnih dejavnoti, te nepremičnine pa določi Vlada Republike Slovenije ali pristojni organ lokalne skupnosti. Sestavni del tega Sklepa je Seznam nepremičnin, ki so objekti javne infrastrukture na področju kulture. Po presoji sodišča prve stopnje je Sklep, glede na obliko, v kateri je bil sprejet, kot celoto šteti za predpis. V prvem delu vsebuje Sklep splošne in abstraktne norme, kar je temeljna značilnost predpisa, Seznam pa predstavlja konkretne norme, ki se nanašajo na določene nepremičnine. Po presoji sodišča prve stopnje ni pravilno stališče tožeče stranke, da je Sklep posamični akt, s katerim so ji kršene ustavne pravice. Tak akt je le akt, ki vsebuje norme, ki so konkretne za primer, ki ga urejajo in so glede na določene fizične ali pravne osebe, na katere se nanašajo, posamične. Po presoji sodišča prve stopnje je predmet tožbe akt iz 4. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS), po katerem v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja in ni posamični akt oziroma nezakonito dejanje, kot navaja tožeča stranka. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS (št. 7/98) dne 30.1.1998, tožba pa je bila vložena šele dne 13.4.1998, zato je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo kot prepozno. Obenem je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Po njenem prepričanju obravnavani sklep ni predpis iz 4. odstavka 1. člena ZUS, pač pa posamični akt lokalne skupnosti, kar po njenem mnenju izhaja tudi iz določil Zakona o lokalni samoupravi. Ta v 67. členu določa, da občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, lastne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil. V konkretnem primeru gre za upravno stvar iz prenesene pristojnosti, saj je država v 2. odstavku 29. člena ZUJIPK določitev javne infrastrukture na področju kulture prenesla na lokalno skupnost. To pomeni, da je že ZUJIPK postavil abstraktni okvir, ki so ga lokalne skupnosti izpolnile s konkretno določitvijo nepremičnin, ki predstavljajo javno strukturo na področju kulture. Sodišče je zaradi abstraktnega prvega dela Sklepa napačno štelo tudi Seznam za predpis iz 4. odstavka 1. člena ZUS. Določbo 4. odstavka 1. člena ZUS bi bilo potrebno obravnavati restriktivno, saj vsi predpisi v končni fazi urejajo posamična razmerja. Priloga Sklepa se nanaša na konkretne nepremičnine, katerih določitev je tudi vsa vsebina in namen Sklepa. Sklep je po svoji naravi posamični akt oziroma skupek sedmih posamičnih aktov, koliko nepremičnin vsebuje priloga. Tožeča stranka v nadaljevanju smiselno ponavlja tožbene navedbe, da bi ji moral biti Sklep vročen, in ker ji ni bil, ni mogla zamuditi roka za vložitev tožbe. Po njenem mnenju je treba 2. odstavek 63. člena ZUJIPK razlagati tako, da nepremičnine in oprema, ki so na dan uveljavitve tega zakona družbena lastnina v upravljanju države ali lokalne skupnosti in so namenjene pretežno opravljanju kulturnih dejavnosti, postanejo z dnem uveljavitve tega zakona javna lastnina in s tem javna infrastruktura na področju kulture, če to nima pravnih posledic za stranke v postopku po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Sporni Sklep je po mnenju tožeče stranke enostransko posegel v pričakovane pravice tožeče stranke, ki ji gredo po ZDen, saj je za nepremičnino iz 4. točke Seznama vložila zahtevo za denacionalizacijo. Citira še 88. člen ZDen, po katerem ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve, pravni posli in enostranske izjave volje, ki so s tem v nasprotju pa so nični. Glede na to je v delu, ki se nanaša na sporno nepremičnino, po njenem mnenju, ničen tudi Sklep. Predlaga, da pritožbeno sodišče Sklep razveljavi ter odpravi 4. točko Seznama oziroma da razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovni postopek in odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo kot prepozno zavrglo in hkrati zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe.

Skladno s 1. odstavkom 26. člena ZUS je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta. Po določbi 1. odstavka 21. člena ZUS prične rok za tožbo teči z vročitvijo upravnega akta stranki, rok za tožbo zoper akte iz 4. odstavka 1. člena ZUS pa prične po 2. odstavku 21. člena ZUS teči z objavo akta. Rok 30 dni za vložitev tožbe je zakoniti procesni rok in je prekluziven.

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe, na podlagi predloženih spisov, ni sporno, da je bil Sklep (skupaj s prilogo), ki ga je Občinski svet občine M. sprejel na seji dne 16.12.1997, objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (št. 7/98) dne 30.1.1998, in da je tožeča stranka vložila tožbo dne 13.4.1998. Glede na navedeno je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je šlo za akt po 4. odstavku 1. člena ZUS in da je bila tožba vložena po preteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe in jo je pravilno, skladno z 2. točko 1. odstavka 34. člena ZUS, kot prepozno vloženo, zavrglo.

Ker je bilo treba tožbo zavreči že iz formalnih razlogov, ostali ugovori, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi, za odločitev niso pomembni in jih pritožbeno sodišče ni presojalo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena ZUS, v povezavi z 68. členom ZUS, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.