Jedro

V času postopka pri tožencu še ni bil sprejet nov Seznam telesnih okvar (Seznam), zato je bilo v konkretnem primeru na podlagi 454. člena ZPIZ-1 potrebno uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Seznam). Posamezno telesno okvaro je zato mogoče ugotoviti le, če so podana takšna stanja poškodovanosti ali onesposobljenosti, kot so določena v Seznamu. Vrste in stopnje telesnih okvar se ugotavljajo izključno v obsegu in po definicijah, določenih v tem Seznamu.

Bolečine in težave, ki jih ima tožnik s hrbtenico, ne predstavljajo nobene telesne okvare po Seznamu. Zato tožbeni zahtevek, da se pri tožniku ugotovi 50 % telesna okvara, nastala zaradi posledic poškodbe pri delu in bolezni, s pravico do invalidnine, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 2. 1. 2013 in št. ... z dne 11. 7. 2012 in pri njem ugotovi 50 % telesna okvara nastala zaradi posledic poškodbe pri delu (30 %) in bolezni (70 %) od 20. 6. 2012 dalje s pravico do invalidnine.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu odškodnina (verjetno invalidnina) pripada, saj bo v mesecu decembru, natančneje 9. 12. 2014, že četrtič ponovno operiran zaradi sprostitve ukleščenih živcev in odstranitve kostne, vezivne in diskalne utesnitve na posameznih segmentih hrbtenice. V posameznih primerih bo potrebna tudi dodatna fiksacija vretenc, kjer bodo uporabili posebne fiksakcijske konstrukcije in celo kost, ki mu jo bodo verjetno vzeli iz medenice ali iz kostne banke. Meni, da je na podlagi takšnega stanja mogoče ugotoviti kar nekaj telesnih okvar, ki so posledice poškodbe, zaradi česar meni, da mu pripada invalidnina. Ker na podlagi treh operacij niso bile odpravljene vse posledice in bolečine, so se zdravniki odločili, še za četrto operacijo, ki pa je tudi nujna. Bolečine ne pojenjajo in so iz meseca v mesec ter iz leta v leto, hujše in mu zelo otežujejo normalno delo in življenje. Prilaga dokumentacijo, kot dokaz njegovim navedbam.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo tudi ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena in 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 2. 1. 2013 v zvezi s prvostopno odločbo iste opr. št. z dne 11. 7. 2012, sporno pa je, ali obstaja pri tožniku 50 % telesna okvara, nastala zaradi posledic poškodbe pri delu (30 %) in bolezni (70 %) od 20. 6. 2012 dalje. Takšen tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1). Ta v 143. členu določa, da je telesna okvara (v nadaljevanju TO) podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, ki otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Po prvem odstavku 144. člena ZPIZ-1 pridobi zavarovanec pravico do invalidnine za TO, ki je posledica poškodbe pri delu, ali poklicne bolezni, če znaša najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, za TO, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela pa, če znaša TO najmanj 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku TO dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je potrebna za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Skladno s tretjim odstavkom 143. člena ZPIZ-1 je minister, pristojen za delo, ob predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo, pooblaščen, da določi vrste TO, na podlagi katerih se pridobi pravica do invalidnine in odstotka teh okvar.

Glede na to, da v času postopka pri tožencu še ni bil sprejet nov Seznam TO, je bilo v konkretnem primeru na podlagi 454. člena ZPIZ-1 potrebno uporabiti samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. RS, SFRJ, št. 38/83 in 66/89, v nadaljevanju: Seznam). Posamezno TO je tako mogoče ugotoviti le, če so podana takšna stanja poškodovanosti ali onesposobljenosti, kot so določena v Seznamu. Pomeni, da se vrste in stopnje TO ugotavljajo izključno v obsegu in po definicijah, določenih v omenjenem Seznamu.

V poglavju VIII. Seznama TO so določene višine telesnih okvar pri motnjah, zmanjšanju ali izgubi funkcije hrbtenice. V 1. točki so določene TO pri cervikalnem sindromu in sicer v točki a) je določena TO v višini 30 % v primeru popolne izgube funkcije enega segmenta. V točki b je določena 30 - 40 % telesna okvara pri cervikobrahialnem sindromu z videzom diskartroze in lezijo senzitivnih živcev ali z vaskularnimi motnjami. V drugi točki je določena 40 % telesna okvara pri torakalnem sindromu (fiksirana totalna torakalna kifoza). V 3. točki pa so določene višine telesnih okvar pri lumbalnem sindromu.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je v predsodnem postopku invalidska komisija I. stopnje dne 20. 6. 2012 in dne 8. 10. 2012, enako še invalidska komisija II. stopnje menila, da je pri tožniku že priznana 30 % telesna okvara po poglavju VIII, točka 1 b (cervikobrahialni sindrom z lezijo senzitivnih živcev) zaradi poškodbe pri delu 30 % in bolezni 70 % od 13. 3. 1998. Nove TO ledvene hrbtenice pa na podlagi medicinske dokumentacije in osebnega pregleda, nista ugotovili.

Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je sodišče prve stopnje v zvezi z obstojem in višino TO, pridobilo še mnenje sodnega izvedenca specialista ortopeda. Ta je v mnenju določno navedel, da pri hrbteničnih obolenjih zavarovancem pripada TO le v primeru, če gre za popolno izgubo enega ali več segmentov hrbtenice, torej za stanje kot je določeno v 1. točki a VIII Seznama, česar pa pri tožniku ni ugotovil. Druga možnost TO kot posledica obolenja in ali operacij hrbtenice, je po mnenju izvedenca morebitna okvara živčnih korenin, s posledično ohromelostjo živca na roki in ali nogi, česar prav tako pri tožniku ni ugotovil. Izrecno pa je izvedenec tudi menil, da sama operacija hrbtenice, lahko tudi povezana s težavami, kot so bolečine ali slabša gibljivost hrbtenice, sama po sebi po veljavnem seznamu ne prinese TO. TO pa pri tožniku po mnenju izvedenca tudi ni moč ugotoviti s strani ledvene hrbtenice.

S takšnim mnenjem se je toženec strinjal, tožnik pa na takšno mnenje ni podal nobenih pripomb, zaradi česar je sodišče štelo, da se z mnenjem strinja.

V mnenju sodnega izvedenca je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka. Izvedenec ob upoštevanju medicinske dokumentacije in osebnega pregleda in tudi Seznama, pri tožniku ni ugotovil nobene TO po poglavju VIII, saj ni ugotovil, da bi šlo pri njem za popolno izgubo enega ali več segmentov hrbtenice, za okvaro živčnih korenin s posledično ohromelostjo živca na roki ali nogi, niti ni ugotovil TO s strani ledvene hrbtenice. Ustrezno in skladno s Seznamom pa je tudi pojasnil, da sama operacija hrbtenice, čeprav povezana s težavami, kot so bolečine ali slabša gibljivost hrbtenice, sama po sebi ne predstavlja TO, določene v Seznamu. Mnenje je torej, ne samo podano na podlagi celotne medicinske dokumentacije, ampak je tudi dovolj in jasno obrazloženo glede dejanskega oz. zdravstvenega stanja pri tožniku, glede obstoja TO pa tudi ob upoštevanju veljavnega Seznama. Izvedenec je izrecno in skladno s Seznamom pojasnil, da v kakšnih primerih je možno ugotoviti posamezno TO in da pri tožniku nobeno od takšnih stanj, ni podano. Med drugim je izvedenec tudi potrdil to, kar zatrjuje pritožba, da je bil po letu 2010 večkrat operiran in kronološko pojasnil tožnikovo zdravljenje, zaradi katerih težav, ki so se mu pojavljale in zakaj je bil večkrat operiran. Vse ugotovitve izvedenca je sodišče podrobno povzelo in jim pritožba niti ne ugovarja oz. ne navaja, da se z ugotovitvami izvedenca ne strinja.

Pritožba predvsem navaja, da ima (je imel) decembra 2012 ponovno, že četrto operacijo hrbtenice in da bi mu šla za stanje, zaradi katerih bo operiran, pravica do invalidnine. Takšen pritožbeni razlog je neutemeljen že zato, ker sodišče presoja stanje do dokončne odločbe, v konkretnem primeru je to do 2. 1. 2013, ne pa na podlagi stanja po dokončni odločbi in na podlagi dejstva, da bo tožnik ponovno operiran, pri čemer dokončno stanje in rezultati ponovne operacije, sploh še niso znani. Bolečine in težave, ki jih ima tožnik s hrbtenico, pa kot je bilo že v postopku ugotovljeno, ne predstavljajo nobene TO po Seznamu.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.