Jedro

Z ozirom na to, da je tožeča stranka izrecno trdila, da ji je skupni pooblaščenec etažnih lastnikov v skladu s s Pogodbo o dobavi toplote in Sporazumom o delitvi stroškov dobavljene toplote in sporočanju mesečnih delilnikov stroškov sporočil, da je imela tožena stranka na tem odjemnem mestu porabo tudi v obdobju od aprila do septembra 2015 ter višino te porabe, v zvezi s čimer je tožeča stranka predložila prejete delilnike skupnega pooblaščenca etažnih lastnikov za omenjeno obdobje za to odjemno mesto ter nazorno pojasnila izračun zneskov na računih za to obdobje, pri čemer se deleži tožene stranke pri porabi toplotne energije, kakršne je sporočil skupni pooblaščenec etažnih lastnikov, in deleži, ki jih je pri izračunu upoštevala tožeča stranka, ujemajo, bi morala tožena stranka tem trditvam nasprotovati vsaj tako, da bi zatrjevala, da je skupni pooblaščenec etažnih lastnikov pri odčitavanju porabe toplotne energije storil napako. Takšnih navedb tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni podala, pač pa šele v pritožbi. Ker torej tožena stranka ustreznih trditev ni (pravočasno) podala, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njena dokazna predloga za zaslišanje stečajnega upravitelja tožene stranke in skupnega pooblaščenca etažnih lastnikov, saj izvedba dokazov v informativne namene ni dopustna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 5.9.2017 toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni od prejema sodbe plača tožeči stranki znesek 8.415,24 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. točka izreka) ter toženo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožeči stranki v višini 375,00 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka (odjemalec toplotne energije) sodišču prve stopnje očita napačno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava, do česar naj bi prišlo iz razloga, ker sodišče ni zaslišalo stečajnega upravitelja tožene stranke ter pooblaščenca etažnih lastnikov, ki je odčitaval porabo toplotne energije ter te podatke sporočal tožeči stranki (dobavitelju toplotne energije).

6. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po 2. odstavku 350. člena ZPP, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi v zadostni meri in prepričljivo obrazložilo, zato pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge prvostopenjske sodbe in se v izogib nepotrebnemu ponavljanju nanje sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa le še dodaja:

7. Z ozirom na to, da je tožeča stranka izrecno trdila, da ji je skupni pooblaščenec etažnih lastnikov v skladu s s Pogodbo o dobavi toplote (priloga A4 spisa) in Sporazumom o delitvi stroškov dobavljene toplote in sporočanju mesečnih delilnikov stroškov za odjemno mesto 168 2 (priloga A6 spisa) sporočil, da je imela tožena stranka na tem odjemnem mestu porabo tudi v obdobju od aprila do septembra 2015 ter višino te porabe, v zvezi s čimer je tožeča stranka predložila tudi prejete delilnike skupnega pooblaščenca etažnih lastnikov za omenjeno obdobje (priloge A75 do A80 spisa) za to odjemno mesto ter nazorno pojasnila izračun zneskov na računih za to obdobje (priloge A38 do A 43 spisa), pri čemer se deleži tožene stranke pri porabi toplotne energije, kakršne je sporočil skupni pooblaščenec etažnih lastnikov, in deleži, ki jih je pri izračunu upoštevala tožeča stranka, ujemajo, bi morala tožena stranka tem trditvam nasprotovati vsaj tako, da bi zatrjevala, da je skupni pooblaščenec etažnih lastnikov pri odčitavanju porabe toplotne energije storil napako. Takšnih navedb tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni podala, pač pa šele v pritožbi, kar predstavlja pritožbeno novoto, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, saj tožena stranka v pritožbi ni pojasnila, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji (1. odstavek 337. člena ZPP). Pravočasne navedbe tožene stranke, da v obdobju od aprila do septembra 2015 ni bila kurilna sezona in ni potrebovala ogrevanja poslovnih prostorov in da iz listin ni razvidno, ali je bila toplotna energija dobavljena ter ali je do porabe energije v celotni stavbi sploh prihajalo, pa glede na konkretne in dokazno podprte trditve tožeče stranke po presoji pritožbenega sodišča ne predstavljajo tistega minimuma sklepčnih ugovornih navedb, ki bi jih nato lahko tožena stranka v okviru svojega procesnega dokaznega bremena dokazovala. Ker torej tožena stranka ustreznih trditev ni (pravočasno) podala, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njena dokazna predloga za zaslišanje stečajnega upravitelja tožene stranke in skupnega pooblaščenca etažnih lastnikov, saj izvedba dokazov v informativne namene ni dopustna.1

8. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

9. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka, tožeča stranka pa stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

1 Sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 871/2011 z dne 13.3.2012 in opr. št. I Cpg 1266/2010 z dne 2.3.2011.