Jedro

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora in zaključkom, da dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe po prvem in drugem odstavku 71. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik mora v osmih dneh od vročitve tega sklepa povrniti upniku njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 149,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka) in dolžnikov predlog za odlog izvršbe (II. točka izreka) ter odločilo, da mora dolžnik v roku osmih dneh od vročitve sklepa upniku povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 149,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

Navedbe strank v pritožbenem postopku

2. Dolžnik vlaga zoper navedeni sklep pravočasno laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter izvršbo na nepremičnino in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet v celoti ustavi. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki je nanjo odgovoril po pooblaščenem odvetniku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi, dolžniku pa naloži povrnitev upnikovih stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in pritrjuje stališču in razlogom sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Presoja utemeljenosti pritožbe

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe ter odločitev, da mora dolžnik upniku povrniti stroške odgovora na ugovor.

O zavrnitvi dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi

6. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da mora dolžnik v ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pravilno je obrazložilo tudi, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedeni v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

7. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je s sklepom o izvršbi na podlagi izvršilnih naslovov - pravnomočne in izvršljive sodbe Okrajnega sodišča v Celju P 40/2019 z dne 31. 5. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 493/2021 z dne 13. 1. 2022 in pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Celju P 40/2019 z dne 17. 3. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju Cp 191/2022 z dne 28. 6. 2022 (v nadaljevanju izvršilna naslova) zaradi izterjave upnikove izvršljive denarne terjatve dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino k. o. XXXX, stavba 20, del stavbe 12 (v nadaljevanju dolžnikova nepremičnina) in na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršljive sodne odločbe, ki je izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena ZIZ in 1. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). Na izvršilni naslov je sodišče zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku v celoti vezano, zato ne more presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Namen izvršilnega postopka je namreč zgolj v realizaciji terjatve, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu. Na izvršilni naslov je sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Zato pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik nasprotuje navedenim sodnim odločbam kot vsebinsko nepravilnim, krivičnim in nezakonitim, ne predstavljajo pravno pomembnih navedb v izvršilnem postopku in se pritožbeno sodišče zato do njih, razen zgoraj že navedenega, ne bo posebej opredeljevalo.

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sklep o izvršbi nima obveznih sestavin, ker izvršilna naslova nista določno navedena. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo po upnikovem predlogu, v katerem sta bila izvršilna naslova konkretno navedena, upnik pa ju je opremljena s klavzulama pravnomočnosti in izvršljivosti k predlogu tudi priložil. V takem primeru je sestavni del sklepa o izvršbi tudi predlog za izvršbo, iz katerega je razvidna podlaga za dovolitev izvršbe (izvršilna naslova). Sodišče prve stopnje je zato pravilno obrazložilo, da dodatno citiranje izvršilnih naslovov v samem sklepu o izvršbi ni bilo potrebno.

9. Dolžnik v obširnih pritožbenih navedbah tudi izpostavlja, da je vložil več kazenskih ovadb zoper razpravljajočo sodnico, več drugih sodnic in sodnikov prve stopnje, višjih sodnic in sodnikov, predsednico okrajnega sodišča in predsednico okrožnega sodišča. Prav tako je vložil več kazenskih ovadb zoper upnika in njegovega zakonitega zastopnika, direktorja Finančne uprave ..., družbo A. d. o. o. in njena zakonita zastopnika ter njeno pooblaščeno, družbo B. d. o. o. in njenega zakonitega zastopnika, nepremičninskega agenta iz družbe C. ter cenilca. Vse kazenske ovadbe so ostale nerešene in po njegovem same po sebi pomenijo procesno oviro za opravo procesnih dejanj. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in odločbe (sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča) v tej pravdni zadevi so zato po njegovem nezakonite in brez pravnega učinka.

10. Opisano toženčevo pritožbeno stališče glede pomena vloženih kazenskih ovadb je zmotno. Vložene kazenske ovadbe ne predstavljajo nobenega izmed pravno upoštevnih ugovornih razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo, kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Opravljanje procesnih opravil v skladu s pravili in pooblastili ZIZ in ZPP ne pomeni presojanja utemeljenosti toženčevih kazenskih ovadb in v teh očitanih sumov kaznivih dejanj, sama vložitev kazenske ovadbe pa še ne pomeni, da je bilo v njej naznanjeno kaznivo dejanje tudi storjeno. Vlaganje kazenskih ovadb zoper vsakega sodnika in v zvezi z vsakim procesnim dejanjem, ki ga ta v postopku opravi in zoper vse udeležence, s katerim se toženec v postopkih srečuje, ne more imeti sodnega varstva v smeri, kot to želi doseči toženec. Pritožbene navedbe so torej v tem delu neutemeljene, pritožbeno sodišče pa v zvezi s tem pritožbenim očitkom tudi ni zaznalo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo tudi, da v zemljiški knjigi vpisana služnost stanovanja v korist tretjega ne preprečuje izvršbe na nepremičnini. Za dovolitev izvršbe namreč ta pravica ne predstavlja ovire.

11. V pritožbi ponovno izpostavljene ugovorne navedbe, da dolžnik na svoj bančni račun prejema zgolj denarno socialno pomoč, tudi ne predstavljajo razloga, ki bi preprečeval izvršbo na denarna sredstva pri bankah. Kot je pravilno obrazloženo v izpodbijanem sklepu, je sodišče prve stopnje že v sklepu o dovolitvi izvršbe navedlo, da na prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen ZIZ) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen ZIZ), pazijo banke pri izvrševanju sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti, dolžnik pa v ugovoru ni zatrjeval, niti tega ne trdi v pritožbi, da je do kršitve teh določb prišlo in da bi bili dolžniku rubljeni prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe.

12. Neutemeljene so pritožbene navedbe glede protipravnosti in nezakonitosti pristopa k zadevi In 243/2015 (dolžnik navaja, da je bil izveden zavajajoče in brez upnikove zahteve ter ob odsotnosti pravnomočne cenitve in sklepa o prodaji nepremičnine), v zvezi s tem podan očitek o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa ni podan. Sodišče prve stopnje je ustrezno, sklicevaje se na 171. člen ZIZ, pojasnilo odločitev o pristopu te izvršilne zadeve k vodilni zadevi In 243/2015. V skladu z drugim odstavkom 171. člena ZIZ k že začeti izvršbi na nepremičnino pristopi vsak upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino. Pristop opravi sodišče po uradni dolžnosti, brez posebnega predloga upnika, že po samem zakonu, zato so pritožbene trditve o nezakonitosti pristopa predmetne zadeve k prej začeti izvršbi na isto nepremičnino neutemeljene (natančneje glej 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Dejstvo, da v vodilni zadevi In 243/2015 tržna vrednost nepremičnine še ni ugotovljena, za odločitev o pristopu ni relevantno.

13. Prav tako je neutemeljeno pritožbeno vztrajanje o nepotrebnosti stroška za sestavo predloga za izvršbo, ker je sestavljen in vložen elektronsko, in stroška za pridobitev pravnomočnosti, ker naj ne bi bil izkazan. Na vse te ugovorne navedbe, ki jih dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja, je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče pa razlogom sodišča prve stopnje v tem delu v celoti pritrjuje (glej 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje). Upnik je dokazal pribavo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj je že ob vložitvi predloga za izvršbo predložil izvršilni naslov, opremljen s klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti, zato mu je sodišče ta stroške utemeljeno priznalo (5. točka tar. št. 43 OT.)

14. Po obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

O zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog izvršbe

15. Neutemeljene so pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je odlog izvršbe možen le primerih, ki so taksativno našteti v točkah od 1 do 12 prvega odstavka 71. člena ZIZ, ob tem pa mora biti verjetno izkazan nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode dolžniku v primeru takojšnje izvršbe in mora hkrati biti ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga lahko nastala upniku. Odlog pa je možen tudi, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, našteti v točkah 1 do 4 drugega odstavka 71. člena ZIZ (1. izvršba na dolžnikov dom, 2. izvršba za izpraznitev in izročitev dolžnikovega doma, 3. neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa dolžnika kot potrošnika in 4. drugi posebno upravičeni razlogi, ki jih izkaže dolžnik).

16. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal nastanka težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode, saj prodaja nepremičnine sama po sebi predstavlja redno posledico izvršbe na nepremičnino, posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, pa ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe (natančneje glej 6. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje).

17.V zvezi z v pritožbi ponovno izpostavljenimi trditvami o očitni nesorazmernosti med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine, ki je določena kot pogoj za odlog izvršbe po 1. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da pri ugotavljanju nesorazmernosti ni mogoče izolirano upoštevati le terjatve iz posamezne izvršilne zadeve, temveč je potrebno upoštevati terjatve v vseh povezanih izvršilnih zadevah (vodilne in pristopljenih zadev). Očitnega nesorazmerja med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine tudi ni razumeti v smislu matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih utemeljen zgolj takrat, ko gre za izterjavo bagatelnih terjatev, kar pa ni primer v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo, da je na CSD naslovilo poizvedbo o ogroženosti preživljanja dolžnika, kar sodišču nalaga 169. člen ZIZ, zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče na CSD nezakonito pošiljalo obvestila o izvršbah.

18.Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da vložene kazenske ovadbe zoper razpravljajočo sodnico, sodnico, ki je izdala izvršilni naslov, višje sodnike in upnika oziroma zakonitega zastopnika ter vknjižena služnost stanovanja ne predstavljajo razloga za odlog izvršbe. Tudi odsotnost ponovljene cenitve v vodilni zadevi In 243/2015 ni upošteven razlog za odlog izvršbe. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal kakšnega drugega posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe iz 4. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ. V tem okviru je mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek (socialne, zdravstvene narave ipd.), ki zaradi izjemne, kratkotrajne situacije dolžniku začasno onemogoča izpolnitev obveznosti. Zgolj s ponavljanjem pavšalnih navedb o izgubi doma in ogroženem preživljanju dolžnik ne more izpodbiti pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da predlog za odlog izvršbe tudi v tem delu ni utemeljen.

19.Zaključek sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega predloga za odlog je glede na obrazloženo pravilen.

O stroških ugovornega postopka

20.Ker dolžnik z ugovorom ni uspel, se za pravilno izkaže tudi odločitev, da mora dolžnik upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 149,33 EUR (peti odstavek 38. člena ZIZ). Dolžnik pritožbeno obrazloženo višine posameznih priznanih stroškov upnika ne izpodbija, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le preizkus pravilne uporabe materialnega prava, ki pa ni pokazal kršitev Odvetniške tarife.

Odločitev o pritožbi

21.Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka

22.Kadar sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel in svojih pritožbenih stroškov ni priglasil, mora povrniti upniku, ki je odgovoril na pritožbo, njegove potrebne stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ti stroški predstavljajo znesek 149,33 EUR; pritožbeno sodišče jih je odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT), ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 500,58 EUR in vrednosti točke 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT). Priznalo je: 200 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 31/7 OT v zvezi s tar. št. 19 OT), 4 točke za pavšalni znesek materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v znesku 26,93 EUR (drugi odstavek 2. člena in drugi odstavek 12. člena OT). Odmerjene stroške mora dolžnik plačati v roku osem dni, ki začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1 Iz spisa je razvidno, da je sodba postala pravnomočna in izvršljiva 25. 3. 2022.

2 Iz spisa je razvidno, da je sklep postal pravnomočen in izvršljiv 1. 8. 2022.

3 Takšno je tudi stališče sodne prakse, primerjaj npr. sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 85/2018 z dne 11. 4. 2018 in II Ip 422/2017 z dne 10. 1. 2018 in ostale.

4 Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 243/2022 z dne 26. 10. 2022.

5 Po prvem odstavku 171. člena ZIZ sodišče po zaznambi sklepa o izvršbi ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino. Po drugem odstavku 171. člena ZIZ pa upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi.

6 če gre za izterjavo denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine

7 če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače in bi nadaljevanje izvršbe v večji meri ogrozilo položaj in interese dolžnika, kot bi odlog izvršbe ogrozil položaj in interese upnika

8 Primerjaj npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 675/2022 in I Ip 1487/2022 in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah ZIZ (ZIZ-L) z dne 26. 10. 2017, EPA 2321/VII, stran 119.

9 Seštevek zgolj glavničnih terjatev brez pripadkov (stroškov in obresti) v vodilni in pristopljenih zadevah pokaže, da ne gre za zelo nizek oziroma minimalen znesek (presega 10.000 EUR).