Jedro

Ugotavljanje dejstev in zbiranje dokazov na pobudo sodišča je v sporih iz razmerij med starši in otroki dopustno le, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja pravic in interesov otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za znižanje preživnine, po katerem je tožnik namesto preživnine, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1162/2008-IV z dne 6. 5. 2009, dolžan plačevati za vsakega otroka po 50 EUR. Tožniku je naložilo povrnitev stroškov postopka tožencev.

2. Tožnik v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje drugemu sodniku.

Sodišče ni upoštevalo ničesar, kar je prosil in govoril, ter ga s predlogom za pridobitev odvetnika ponižalo. Predlagal je, naj mati otrok predloži izpiske iz obdobja 2016 do 2018, a jih ni predložila v celoti. Zavrnjen je bil tudi predlog za predložitev dokazila o motornih vozilih. Želel je dokazati, da porabi več, kot so njeni prihodki. Lani je kupila nov avto, traktor in devet parcel. Ni res, da ni plačeval preživnine. Trditve matere o tožnikovih dodatnih zaslužkih niso bile dokazane, sama pa ima kmetijo in dejansko služi s prodajo mleka in pridelki s kmetije.

Trudi se, da ohrani družbo, sodišče pa trdi, naj družbo likvidira in se zaposli, če mu gre slabo. Avtomobila kljub starosti ne more prodati, ker mu služi za zamenjavo. Predlagal je izvedenca računovodske stroke, da bi razložil, kakšni so stroški z vodenjem podjetja.

3. Toženci niso odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) lahko sodišče na zahtevo zavezanca zniža z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo njegove zmožnosti, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Zavezanec mora dokazati, da so se njegove zmožnosti za preživljanje otrok bistveno spremenile in da ob upoštevanju zmožnosti drugega starša in potreb otrok ni več sprejemljivo, da mu je naloženo tako breme.

6. Odločitev o zavrnitvi zahtevka temelji na ugotovitvah, da tožnik ni dokazal, da bi se njegove zmožnosti za plačevanje preživnine trem mladoletnim otrokom od leta 2009 spremenile in da so se stroški za preživljanje otrok zvišali.

7. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, - da je bila s sodbo sodišča prve stopnje z dne 6. 5. 2009 (in pravnomočno 28. 10. 2009), določena preživnina v višini 150 EUR za starejšo hčer in po 100 EUR za mlajšo hčer in sina; - da je tožnik direktor družbe, ki se ukvarja s prevozniško dejavnostjo in da opravlja prevoze večinoma v Sloveniji in na Hrvaškem; - da je v letu 2016 prejel mesečno v povprečju 1.083,34 EUR; - da tožnik tudi za leto 2017 ni dokazal, da bi prejemal le 561,42 EUR mesečno, kolikor znaša obračunana plača v družbi, v kateri je zaposlen in ki je v njegovi lasti; - da je družba lastnica treh vozil in dveh priklopnih vozil starejšega datuma, ki so registrirana; - da je že v letu 2009 pričel odplačevati kredit za stanovanje; - da tožnikovi mesečni stroški znašajo med 145 in 165 EUR in da ni izkazal, da za prehrano, bencin in oblačila porabi med 300 do 400 EUR; - da tožnik ni dokazal, koliko se je zmanjšal obseg dela v obdobju od 2009 do 2017 in da ima družba neredne prilive; - da se tožnikovo finančno stanje v obdobju od 2009 do 2017 ni spremenilo; - da je mati tožencev v 2009 prejemala plačo 900 EUR, da se ji je do 2015 gibala med 970 in 1.000 EUR, po razporeditvi na drugo delovno mesto v 2016 pa prejema med 850 in 870 EUR mesečno; - da prejema otroški dodatek (med 1. 9. 2015 in 31. 8. 2016 201,25 EUR mesečno) in dodatek za veliko družino; - da je solastnica polovice kmetije, na kateri živi skupaj z otroki in s svojo materjo, da je hiša stara prek 100 let in potrebna obnove, da obsega 7 ha (2 ha gozda, 5 ha travnikov, 3 krave) in da pridelajo osnovno zelenjavo, krompir in krmo za živali; - da mesečni prihodek od prodaje mleka 100 EUR nameni za stroške kmetije; - da ji njena mati, katere pokojnina znaša 400 EUR, pomaga pri stroških goriva za traktor in delno pri zavarovanju kmetije; - da so se stroški za preživljanje otrok povečali (starejša hči je v 2009 obiskovala 2. razred osnovne šole in so stroški zanjo znašali 370 EUR, mlajša dva pa sta bila v vrtcu, stroški zanju pa so znašali 275 EUR, za A. pa 250 EUR, sedaj pa otroci obiskujejo 2. letnik srednje šole, ter deveti oziroma šesti razred osnovne šole).

8. Pritožbeni očitki, s katerimi pritožnik smiselno uveljavlja obstoj bistvenih kršitev postopka, niso utemeljeni. Predlog sodišča, da si poišče pomoč odvetnika, je bil dan v okviru naloge sodišča, da poskrbi za pravice prava neuke stranke. Zapis v zapisniku o glavni obravnavi ne daje podlage za sklep, da ni bil podan na primeren način. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da sodišče ne bi upoštevalo katerega od njegovih obrazloženih in pravočasno podanih dokaznih predlogov.

9. V pravdnem postopku je naloga strank, da navajajo dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagajo dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Ugotavljanje dejstev in zbiranje dokazov na pobudo sodišča je v sporih iz razmerij med starši in otroki dopustno le, kadar je to potrebno zaradi zavarovanja pravic in interesov otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (prvi odstavke 408. člena ZPP). Pritožnik ne sodi med te osebe.1

10. Tožnik je zahtevek utemeljeval s trditvijo, da so se njegove zmožnosti za preživljanje poslabšale. Ugotovitve v sodbi imajo podlago v izvedenih dokazih. Nenazadnje je tožnik sam v zaslišanju povedal, da se njegovo finančno stanje od prve sodne določitve preživnine ni bistveno spremenilo. Določnega predloga za postavitev izvedenca v postopku pred sodiščem prve stopnje ni postavil. Potem ko so se toženci izrekli o listinah, ki se nanašajo na poslovanje družbe, katere lastnik je tožnik in iz katere pridobiva dohodke, je navedel, da bo očitno potreben izvedenec, da so se z dvigi gotovine pokrivali potni nalogi, da drugega ne ve pojasniti in da je treba ločiti tisto, kar je od firme, in tisto, kar je njegovega. Ker gre za dejstva, ki so mu kot edinemu lastniku in direktorju družbe dostopna, bi moral podati določnejše trditve o poslovanju družbe v letu 2009 in o njenem poslovanju v obdobju ob vložitvi tožbe oziroma med postopkom, tega pa ni storil. Z neizvedbo dokaza z izvedencem zato ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka.

11. Ker tožnik ni uspel izpodbiti pravilnosti ugotovitve, da so se njegove pridobitne zmožnosti v primerjavi z letom 2009 pomembno spremenile, se o pritožbenih očitkih, povezanih s pridobitnimi zmožnostmi matere skupnih otrok pravdnih strank ni bilo treba izreči. 12. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

Ljubljana 6. december 2018 1 Tako tudi sodba VS RS II Ips 500/2000 z dne 23. 11. 2000.