Jedro

Če vloži predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine fizična in ne pravna oseba, se, ker gre za sestavljeni postopek, ta predlog obravnava kot predlog za izdajo plačilnega naloga, predlog za dovolitev izvršbe pa se zavrže, ker manjka procesna predpostavka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, kolikor vsebuje odločitev o predlogu za izdajo plačilnega naloga (tč.

II/1 predloga), ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem delu se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v delu, kolikor vsebuje odločitev o predlogu za izvršbo (tč. II/2 predloga), izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, prvostopno sodišče pa je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo zavrglo, ker upnik ni pravna oseba, ki edina lahko vloži izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine.

Proti temu sklepu se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje upnik in predlaga odstop spisa pravdnemu sodišču v meritorno razsojo. Če niso bili podani pogoji za dovolitev izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče predlog odstopiti kot tožbo rednemu pravdnemu sodišču. Pritožba je delno utemeljena.

Izvršilni postopek pomeni nadaljevanje pravdnega postopka. Postopek na predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa je združeni postopek, ki ga sestavljata postopek za izdajo plačilnega naloga (člen 35/2 v zvezi s členom 21 ZIP), pri katerem je predlog vsebinsko enak predlogu za izdajo plačilnega naloga po členu 446 ZPP, ter postopek za izvršbo po členu 35/1 ZIP. V enotnem postopku se odloči o terjatvi in o dovolitvi izvršbe zaradi izterjave te terjatve (člen 38/2 ZIP). V kolikor pa ni pogojev za dovolitev izvršbe, ker manjka zanjo kakšna procesna predpostavka, pa se lahko ob predhodnem preizkusu (člen 280 ZPP v zvezi s členom 14 ZIP) tako sestavljenega predloga temu ugodi v manjšem obsegu le glede plačilnega naloga, preostali del predloga, ki se tiče dovolitve izvršbe, pa se zavrže. Preizkus sodišča, opravljen po uradni dolžnosti, ima analogno vlogo, kot dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi (člen 48 ZIP): predviden je postopek, ki velja za plačilni nalog (člen 55a/2 ZIP).

Prvostopno sodišče ni obravnavalo upnikovega predloga v opisanem smislu, temveč je zaradi pomanjkljivosti, ker upnik ni pravna oseba, predlog kot celoto zavrglo. Taka odločitev je pravilna glede dela predloga, s katerim se zahteva dovolitev izvršbe (tč. II/2 predloga) in je torej v tem delu izpodbijani sklep pravilen. Neutemeljeno pa je zavržen tisti del predloga (tč. II/1), s katerim se predlaga izdaja plačilnega naloga zoper toženca. Za odločitev o tem delu zahtevka ni bilo nobene procesne ovire, saj fizična oseba lahko predlaga izdajo plačilnega naloga na podlagi verodostojne listine. Z zavrženjem tega dela predloga je zato prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe postopka po členu 354/1 ZPP v zvezi s členom 446/1 in 3 ZPP, zato je bilo treba pritožbi delno ugoditi in izpodbijani sklep v delu, kolikor vsebuje odločitev o predlogu za izdajo plačilnega naloga, razveljaviti ter v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (člen 380, tč. 3 v zvezi s členom 14 ZIP). V nadaljnjem postopku bo torej moralo prvostopno sodišče v zvezi s preostalim delom predloga (tč. II/1) preizkusiti, ali je mogoče izdati plačilni nalog.