Jedro

Tudi če bi se namreč izpostavilo vprašanje obstoja avtorske pravice tožnika, je to v obravnavanem gospodarskem sporu (le) predhodno vprašanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v obravnavanem gospodarskem sporu. Tako je odločilo zato, ker je menilo, da je po 103. čl. ZS izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da določi, da je za odločanje krajevno pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Pritožba je utemeljena.

Res je po 2. odst. 103. čl. ZS za spore o pravicah intelektualne lastnine izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Toda v konkretnem primeru, upoštevaje tožbene trditve, ne gre za tak spor.

Tožeča stranka v tožbi trdi, da "je v stečajnem postopku prijavila terjatev iz naslova uporabnine za uporabo imena po pogodbi z dne 20.1.1991, torej iz naslova avtorskega prava." Te trditve pa po presoji pritožbenega sodišča ne zadoščajo za uvrstitev konkretnega gospodarskega spora med spore iz 2. odst. 103. čl. ZS, za katere je izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Tudi če bi se namreč izpostavilo vprašanje obstoja avtorske pravice tožnika, je to v obravnavanem gospodarskem sporu (le) predhodno vprašanje.

Zato tehtanje med kolizijo izključne pristojnosti iz 2. odst. 103. čl. ZS in 63. čl. ZPP niti ne pride v poštev. Pritožnik tako pravilno opozarja na zmotno uporabo 2. odst. 22. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. odst. 365. čl. ZPP).