Jedro

Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožba zoper odstavek II izreka prvostopenjskega sklepa se zavrže. II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 459,00 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči 16. dan od vročitve tega sklepa.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je po vpogledu v sodni register ugotovilo, da je bila prvotno tožena stranka A. d. o. o. 15. 3. 2019 izbrisana iz sodnega registra. Razlog za izbris je bil pravnomočni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku z dne 22. 2. 2019. Edini družbenik izbrisane družbe je bila B. d. o. o. Ta (edini) družbenik je v sklepu z dne 30. 1. 2019 o prenehanju družbe po skrajšanem postopku sprejel odločitev, da morebitno premoženje družbe preide v njegovo imetništvo. B. d. o. o. je tako postal edini pravni naslednik prvotne tožene stranke.

2. Prvostopenjsko sodišče je v odstavku I izreka ugotovilo, da je postopek prekinjen od 15. 3. 2019 naprej. V odstavku I izreka pa je B. d. o. o. pozvalo, naj prevzame postopek na strani tožene stranke.

3. Zoper odstavek II sklepa prvostopenjskega sodišča je vložil pritožbo B. d. o. o. V pritožbi je navedel, da vsako materialnopravno nasledstvo še ne vodi do samodejnega procesnega nasledstva. Določene oblike materialnopravnega nasledstva naj bi bilo treba uveljavljati posebej kot subjektivno spremembo tožbe (187. člen ZPP) ali kot poziv pridobitelju, da vstopi v pravdo (190. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče naj bi brez pravnega temelja odločalo o zahtevku, kot ga tožeča stranka ni postavila, in ugotavljalo dejansko stanje, ki ga tožeča stranka ni niti zatrjevala. Prvostopenjsko sodišče naj bi samo odločilo o tem, zoper koga je tožeča stranka nameravala voditi postopek. Prvostopenjsko sodišče naj bi kršilo temeljno pravico tožene stranke do učinkovite obrambe v postopku, saj bi morala tožena stranka prevzeti pravdo v trenutnem stanju. Pred tem pa naj bi ne imela možnosti sodelovanja v postopku. 208. člen ZPP se naj bi uporabljal le za univerzalne pravne naslednike tožene stranke. Tožeča stranka bi bila lahko kvečjemu posamični pravni naslednik tožene stranke. Prvostopenjsko sodišče naj bi tudi spregledalo, da je B. d. o. o. ob izbrisu prvotne tožene stranke iz sodnega registra podal notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti tožene stranke. Zoper to izjavo pa naj bi imeli upniki pravico vložiti ugovor zoper sklepe o prenehanju družbe zaradi izbrisa. Tožeča stranka naj ne bi vložila ugovora. Nepravilno naj bi bilo ugotovljeno dejansko stanje, namreč ali obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke.

4. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo med drugim navedla, da naj bi tožeča stranka v teku postopka upoštevala materialnopravno nasledstvo. Navedla naj bi pravno naslednico tožene stranke. Materialnopravno nasledstvo naj bi določal 425. člen ZGD-1. Predlagala je zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni dovoljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

6. Po prvostopenjskem sodišču ugotovljenih dejstev o izbrisu prvotne tožene stranke iz sodnega registra tožena stranka sploh ne izpodbija, niti ne izpodbija odstavka I prvostopenjskega sklepa.

7. Poziv na prevzem pravde nima narave sodne odločbe. Gre le za poziv, ki je potreben zaradi vodstva pravde, s katerim se ne odloča o pravicah in dolžnostih pravdnih strank. Zoper take pozive, ki so po vsebini odredbe, ne pa sklepi, pritožba ni dovoljena (enako že odločbi VSL I Cpg 1731/2015 in I Cpg 566/2014).

8. Treba je razlikovati procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. členu ZPP od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz drugega odstavka 425. člena ZGD-1 v povezavi s 522. členom ZGD-1. Zadnje se nanaša na vprašanje, ali je upnik uveljavljal terjatev proti družbeniku izbrisane družbe v prekluzivnem roku enega leta od dne, ko je bil izbris objavljen v Uradnem listu RS.

9. S pozivom na prevzem pravde prvostopenjsko sodišče ni samo nadomestilo v ZGD-1 zahtevane izjave tožeče stranke kot upnika, da v roku enega leta po izbrisu dolžnika posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika. Prvostopenjsko sodišče je namreč potem, ko je poskusilo vročiti tožbo prvotni toženi stranki tožbo zavrglo, in sicer 8. 4. 2019. V pritožbi zoper ta sklep je tožeča stranka navedla, da naj bi bila (od takrat naprej) tožena stranka B. d. o.o. (l. št. 21). Prej tega tožeča stranka ni niti mogla navesti, zato je bila navedba pravočasna. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in je prvostopenjski sklep o zavrženju razveljavilo (sklep VSL z dne 28. 5. 2019, l. št. 23 in nasl.).

10. Prvotna tožena stranka se doslej v postopku zoper sebe še ni spustila v obravnavanje glavne stvari, saj niti tožba še ni bila vročena. Sedanji toženki B. d. o. o. že zato ne morejo biti kršene nobene obrambne pravice.

11. Ugovore glede pravnega nasledstva pa bo lahko tožena stranka uveljavljala v teku prvostopenjskega postopka.

12. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov pritožbenega postopka. V tej zadevi je bil izdan procesni sklep. Glede na tar. št. 21 (2) v povezavi s tar. št. 18 (1) OdvT je tožeča stranka upravičena do polovične nagrade, ki bi ji sicer pripadala po tar. št. 18 (1). Glede na to je upravičena do povrnitve 750 OT in do povrnitve materialnih stroškov v višini 15 OT. Vsota obeh postavk znaša 765 OT, izraženo v denarju pa 459,00 EUR.

13. Ta znesek je tožena stranka dolžna plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa. V primeru zamude bo morala dolžnica plačati še zakonske zamudne obresti, ki bodo začele teči s 16. dnem od vročitve odločbe (1. odstavek 299. in 1. odstavek 378. člena OZ).