Jedro

Izvršilni naslov predstavljata odločba Carinarnice Ljubljana in odločba Republiškega senata za prekrške, izterjuje pa se terjatev povrečnine in stroškov pritožbenega postopka. Ne gre za odločbi, izdani v upravnem postopku, temveč odločbi, izdani v postopku za prekršek, katerega vodijo carinski organi na prvi stopnji po pooblastilu ZCS, na drugi stopnji pa o njih odloča Republiški senat za prekrške. Po ZP stroške postopka, v primeru, če jih zavezanec ne plača v določenem roku, od kaznovane fizične osebe izterja prisilno občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke po predpisih, ki veljajo za izterjavo davka (4. odst. 256. čl. ZP), torej po ZdavP. Po ZP in ZdavP je za prisilno izterjavo na denarna sredstva in iz premičnega premoženja pristojen davčni organ. V tem delu ima torej sodišče prve stopnje prav, da za postopanje ni pristojno sodišče (2. odst. 1. čl. ZIZ). Četudi je upnik primarno predlagal izvršbo z rubežem sredstev dolžnika na računu pri banki, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, pa to ne pomeni, da sodišče ni pristojno za celotno izvršbo, torej izvršbo na nadaljnji predlagan predmet izvršbe t.j. delež družbenika. Glede na določilo 4.odst. 256. čl. ZP v zvezi z 81. čl. ZdavP je namreč o tem pristojno odločati sodišče po ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s katerim se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno glede izvršbe na delež družbenika in v tem delu predlog za izvršbo zavrglo ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je izreklo za nepristojno za odločanje v zadevi in predlog za izvršbo zavrglo. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izvršilni naslov predstavljata odločbi Carinarnice Ljubljana za povprečnino 5.000,00 SIT in Republiškega senata za prekrške za stroške pritožbenega postopka v višini 14.000,00 SIT. Ti dve odločbi nista odločbi, izdani v upravnem postopku, pač pa odločbi izdani v postopku za prekršek. Carinski organi so namreč z zakonom pooblaščeni, da vodijo postopek o carinskih in trošarinskih prekrških na prvi stopnji, o pritožbi pa nato odloča Senat za prekrške RS (258. čl. Zakona o prekrških - ZP, 12. in 13.čl. Zakona o carinski službi - ZCS). Po določbi 4. odst. 256. čl. ZP stroške postopka od fizične osebe izterja občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke, po predpisih, ki veljajo za izterjavo davka, kar po reorganizaciji pomeni, da je za izterjavo pristojen davčni organ. Sodišče prve stopnje tako zmotno meni, da je za izterjavo dolga po izvršilnih naslovih v tej zadevi pristojen carinski organ. V skladu z Zakonom o davčnem postopku (ZdavP) je davčni organ pristojen za prisilno izterjavo denarnih terjatev iz dohodkov, terjatev in premičnega premoženja dolžnika. Samo če terjatve ni mogoče izterjati iz dohodkov, terjatev in premičnega premoženja, je dovoljena prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika (81. čl. ZdavP), za katero je pristojno sodišče. V obravnavani izvršbi je carinski organ v skladu s citiranimi določbami izterjavo denarne terjatve po odločbah, torej poleg stroškov in povprečnine, ki se izterjujeta v tem postopku, tudi denarno kazen in denarno protivrednost blaga, ki je bilo predmet prekrška, posredoval davčnemu organu, ki je poskušal izterjati terjatev iz sredstev dolžnika na računu in iz dolžnikovega premičnega premoženja, vendar neuspešno. Glede na to, da je bila v zavrženem predlogu v nasprotju z določbami ZDavP dejansko napačno predlagana tudi izvršba z rubežem denarnih sredstev na dolžnikovem računu in izvršba premičnih stvari dolžnika, upnik meni, da se je sodišče prve stopnje neutemeljeno izreklo za nepristojno za odločanje v celotni zadevi in posledično tudi neutemeljeno v celoti zavrglo predlog za izvršbo. Tako bi lahko odločilo le v delu, v katerem je bila napačno predlagana izvršba na sredstva na računu dolžnika in izvršba na njegove premične stvari, ugoditi pa bi moralo upnikovemu predlogu in opraviti izvršbo v tistem delu, v katerem je upnik predlagal izvršbo na deležu družbenika. Pritožba je utemeljena. Izvršilni naslov v tej izvršbi predstavljata odločba Carinarnice Ljubljana z dne 24.10.1995, št. 2365/94 in odločba Republiškega senata za prekrške z dne 15.3.1996, št. Pp 7335/95, izterjuje pa se terjatev povrečnine in stroškov pritožbenega postopka v skupnem znesku 19.000,00 SIT. Prav ima pritožba, da ne gre za odločbi, izdani v upravnem postopku, temveč odločbi, izdani v postopku za prekršek, katerega vodijo carinski organi na prvi stopnji po pooblastilu ZCS, na drugi stopnji pa o njih odloča Republiški senat za prekrške. Po ZP stroške postopka, v primeru, če jih zavezanec ne plača v določenem roku, od kaznovane fizične osebe izterja prisilno občinski upravni organ, pristojen za družbene prihodke po predpisih, ki veljajo za izterjavo davka (4. odst. 256. čl. ZP), torej po ZdavP. Izterjave torej ne vodi carinski organ po 2. odst. 1.čl. ZdavP, kot to navaja sodišče prve stopnje, saj ta postopa po ZdavP le, kadar v davčnih stvareh odloča o davkih in o pravicah posameznikov, pravnih oseb in drugih strank. Za to pa v konkretni izvršbi po prej povedanem ne gre. Po ZdavP uvede postopek prisilne izterjave davčni organ (40.čl. ZdavP), kar je bilo tudi v konkretnem primeru (prim. sklepa Davčnega urada Ljubljana z dne 23.12.1996 in 5.5.1997 v prilogah pod A4 in A7) in odloči o načinu prisilne izterjave: iz osebnih prejemkov in terjatev, na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri banki ali hranilnici (priloga A4) in iz premičnega premoženja (priloga A7), vse v skladu z določili 40. - 80. čl. ZdavP. Prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika pa je dovoljena le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih dohodkov in terjatev niti iz njegovega premičnega premoženja, to izterjavo pa opravi sodišče po ZIZ (81. čl. ZdavP). V konkretni izvršbi torej upnik želi na podlagi odločb o prekršku izterjati terjatev iz naslova stroškov postopka za prekrške in sicer z rubežem dolžnikovih denarnih sredstev, podrejeno z rubežem deleža dolžnika v družbi S in še podrejeno z rubežem premičnin. Po prej omenjenih določilih ZP in ZdavP je za prisilno izterjavo na denarna sredstva in iz premičnega premoženja pristojen davčni organ. V tem delu ima torej sodišče prve stopnje prav, da za postopanje ni pristojno sodišče (2. odst. 1. čl. ZIZ). Četudi je upnik primarno predlagal izvršbo z rubežem sredstev dolžnika na računu pri banki, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, pa to ne pomeni, da sodišče ni pristojno za celotno izvršbo, torej izvršbo na nadaljnji predlagan predmet izvršbe t.j. delež družbenika. Glede na določilo 4.odst. 256. čl. ZP v zvezi z 81. čl. ZdavP je namreč o tem pristojno odločati sodišče po ZIZ, kot to pravilno navaja tudi pritožba. V tem delu je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek izvršilnemu sodišču (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku oceniti, ali so podani pogoji za izvršbo na delež družbenika v skladu z določili 81. čl. ZdavP in ZIZ ter odločiti še o tem delu predloga za izvršbo.