U-I-196/05

16. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. A. iz Ž. na seji dne 16. junija 2005

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. in 7. točke 28. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 10/95, 55/96, 4/2000, 13/02, 90/03 in 131/04) se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1207/2003 z dne 20. 10. 2004 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. VII P 820/96 z dne 15. 5. 2003 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ustavni pritožnici in pobudnici – nekdanji odvetnici (v pravdi toženi stranki) naložilo, da mora Odvetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju Zbornica) za leti 1994 in 1995 plačati neplačano članarino, prispevek za posmrtnino in prispevek za obvezno zavarovanje odvetnikov pred odgovornostjo za škodo, ki bi jo povzročili pri svojem delu. Ob nesporni ugotovitvi, da je bila ustavna pritožnica v teh dveh letih odvetnica in zato članica Zbornice, je sodišče kot podlago za svojo odločitev navedlo določbo drugega odstavka 63. člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut), po katerem so bili člani Zbornice dolžni plačevati članarino in druge prispevke, ki jih določita skupščina ali upravni odbor. Sodišče je navedlo tudi organ Zbornice, ki na podlagi 7. točke 28. člena Statuta določa višino teh prispevkov. Ugotovilo je tudi, da 9. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. – v nadaljevanju ZOdv) Zbornici nalaga, da odvetnika zavaruje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica, pri čemer se premija plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Zbornici. Višje sodišče se je strinjalo z razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in je pritožbo ustavne pritožnice zavrnilo.

2.Pritožnica zoper navedeni sodbi vlaga ustavno pritožbo. Navaja, da sta sodišči pri odločanju Statut uporabili na način, ki ni v skladu z določbama 23. in 25. člena Ustave. Sodišču tudi očita, da je z odločitvijo zavlačevalo 9 let.

3.Pritožnica v pobudi izpodbija ustavnost 6. in 7. točke 28. člena Statuta. Izpodbijanima določbama očita, da nista v skladu s 147. členom Ustave. Neskladje utemeljuje z navedbo, da je članarina prisilna dajatev, ki se lahko določa le z zakonom. Meni, da bi že ZOdv moral določiti obveznost plačevanja in temeljne kriterije za določanje višine članarine. Predlaga odpravo izpodbijanih določb Statuta. Pravni interes utemeljuje z navedbo, da bi z odpravo teh določb za nazaj odpadla podlaga za izdajo zanjo neugodnih sodb. Ker ZOdv teh kriterijev ne vsebuje, predlaga tudi, naj Ustavno sodišče sprejme ugotovitveno odločbo o neustavni pravni praznini in naj zakonodajalcu naloži, da jo v določenem roku zapolni.

B.- I.

4.Po določbi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

5.Ustavno sodišče je že v sklepu št. U-I-121/03 z dne 20. 5. 2004, s katerim je zavrglo pobudo iste pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti 44. člena ZOdv, pojasnilo, da morebitna ugotovitvena odločba, ki bi jo Ustavno sodišče sprejelo zaradi ugotovljene neustavne zakonske praznine glede kriterijev za določanje obveznih prispevkov Zbornici, ne bi vplivala na njene (pretekle) obveznosti do Odvetniške zbornice. Na take obveznosti ne bi vplivala niti morebitna ugoditev pobudi, s katero pobudnica izpodbija določbi Statuta zaradi obveznosti plačevanja članarine. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo neskladnost določb Statuta z Ustavo, taka ugotovitev ne bi mogla vplivati na obveznost plačila že zapadlih zneskov iz naslova članarine. Morebitni poseg Ustavnega sodišča bi zahteval uskladitev Statuta, ta pa se v delu, ki ga izpodbija pobudnica, glede preteklih obveznosti plačevanja članarine ne bi mogel uskladiti za nazaj. Lahko bi se uskladil le z učinkovanjem za bodoče obveznosti, kar pa na položaj pobudnice ne bi vplivalo.

6.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrglo zaradi neizkazanega pravnega interesa (1. točka izreka sklepa).

B.- II.

7.Očitek, da sta sodišči z izpodbijanima sodbama pritožnici kršili pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave), ker naj bi Statut uporabili na način, ki ni skladen z navedenima pravicama, je pavšalen in ga pritožnica ne pojasni. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka sklepa).

8.Kolikor pritožnica uveljavlja, da je v postopku, v katerem sta bili izdani izpodbijani sodbi, prišlo do kršitve njene pravice do sojenja v razumnem roku (23. člen Ustave), ji Ustavno sodišče pojasnjuje, da je z odločitvijo sodišč v obravnavani zadevi dejanje, s katerim naj bi bila pritožnici kršena navedena ustavna pravica, že prenehalo. Morebitne zahtevke iz naslova domnevne kršitve pravice lahko pritožnica v takem primeru uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Pritožnica ni izkazala, da bi to sodno pot izkoristila. Glede na to ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva, zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka sklepa).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena, prve alineje drugega odstavka ter druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj