Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Okoliščine, da je prvi nasprotni udeleženec zaposlen na okrožnem sodišču kot upravitelj sodnih zgradb in šofer (katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, obe sodišči pa se nahajata v isti zgradbi) ter svoje delo opravlja tudi za pristojno okrajno sodišče (kot šofer vozi zaposlene na službene poti), narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče.
Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.
1. Pred Okrajnim sodiščem v A. je v teku nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnih nepremičnin N 25/2020. 2. Okrajno sodišče v A. je predlagalo delegacijo pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je prvi nasprotni udeleženec zaposlen kot delovodja – upravitelj sodnih zgradb in šofer na Okrožnem sodišču v A., navedeno delo pa opravlja tudi za pristojno okrajno sodišče, saj se obe sodišči nahajata v isti zgradbi. Kot šofer vozi zaposlene na službene poti, tako je večkrat peljal na službeno pot tudi sodnico, ki odloča v zadevi. Ker gre za manjši kraj in manjše sodišče, se prvi nasprotni udeleženec dnevno srečuje s sodnico, v zvezi z obravnavano zadevo se je pri njej tudi oglasil. Zato bi se pri ostalih udeležencih postopka lahko pojavil dvom v zakonito in nepristransko odločanje ter postopanje sodišča. 3. Predlog je utemeljen.
4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo delegacijo pristojnosti, se po ustaljeni sodni praksi1 štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Prav taka okoliščina je po prepričanju Vrhovnega sodišča tudi ta, da je prvi nasprotni udeleženec zaposlen na okrožnem sodišču kot upravitelj sodnih zgradb in šofer (katerega organizacijska enota je pristojno okrajno sodišče, obe sodišči pa se nahajata v isti zgradbi) ter svoje delo opravlja tudi za pristojno okrajno sodišče. Kot šofer vozi zaposlene na službene poti. Navedena dejstva bi utegnila povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja in narekujejo prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. 5. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Gornji Radgoni.
1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča v zadevah I R 88/2017, I R 117/2019, I R 136/2015 in ostale.