Jedro

Sklep o določitvi meje je brez skice, ki bi morala biti njegov sestavni del, nejasen do te mere, da ga ni mogoče preizkusiti, stranki pa tak sklep ne omogoča vložitve vsebinske pritožbe. Brez skice namreč ni znano, kje se mejne točke sploh nahajajo. Skica sodno urejene meje in elaborat se sicer nahajata v spisu, kar pa ne zadostuje, saj udeležencem postopka ne eno ne drugo ni bilo nikoli vročeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v tem postopku določalo mejo med parcelo 907/1 k. o. X ter parcelama 887 in 889, obe k. o. X1. Ugotovilo je, da znaša vrednost sporne mejne površine med parcelama 907/1 in 887 750 EUR, med parcelama 907/1 in 889 pa 160 EUR. Mejo je nato določilo na podlagi močnejše pravice in sicer med parcelama 907/1 in 887 po točkah L1 in naprej med točkami L2 in L13, mejo med parcelama 907/1 in 889 pa po točkah D1 in naprej med točkami D2 do D11 do obstoječega kamna v točki 130. Odločilo je še, da se v mejne točke, prikazane v elaboratu izvedenke geodetske stroke, postavijo mejniki in da skupne stroške postopka krije predlagatelj oziroma bodo plačani iz sredstev brezplačne pravne pomoči. 2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Uvodoma opozarja na obveznosti, ki za sodišče izhajajo iz 134. in 135. člena ZNP. Navaja, da sodišče sklepu ni priložilo skice in elaborata, ki bi morala biti njegov sestavni del, skica, ki jo je izdelala izvedenka, pa predlagatelju tudi pred tem ni bila vročena. Meja v sklepu ni natančno opisana, saj v njem niso navedene razdalje. Sklepa iz navedenih razlogov ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

3. Nasprotna udeleženca na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tej zadevi se je postopek začel 25. 5. 2016, torej še pred uveljavitvijo novega Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)2. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju prehodne določbe 216. člena ZNP-1, zato v pritožbenem postopku uporabilo še določbe ZNP.

6. Sodišče prve stopnje je mejo med parcelama 907/1 in 887 določilo po točkah L1 in naprej med točkami L2 in L13, mejo med parcelama 907/1 in 889 pa po točkah D1 in naprej med točkami D2 do D 11 do obstoječega kamna v točki 130, pri čemer so tako določene mejne točke, v katere je postavilo mejnike, prikazane v elaboratu izvedenke geodetske stroke (glej točko 1 izreka). Sklepu elaborata oziroma skice izvedenke o tako določeni meji ni priložilo, iz podatkov spisa pa izhaja, da udeležencem ne elaborat ne skica (ki ju je sodišče od izvedenke prejelo 28. 9. 2018) nista bila vročena niti pred vročitvijo izpodbijanega sklepa3. 7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje s takim ravnanjem ni kršilo le drugega odstavka 138. člena ZNP, ki določa, da je skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki sestavni del sklepa, ampak je storilo tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijani sklep je brez skice, ki bi morala biti njegov sestavni del, namreč nejasen do te mere, da ga ni mogoče preizkusiti, stranki pa tak sklep ne omogoča vložitve vsebinske pritožbe4. Brez skice ne pritožbenemu sodišču ne udeležencem tega postopka ni znano, kje se mejne točke (kot jih je sodišče označilo v izreku sklepa) sploh nahajajo. Skica sodno urejene meje in elaborat se sicer nahajata v spisu, kar pa ne zadostuje, saj udeležencem (med drugim tudi pritožniku) ne eno ne drugo ni bilo nikoli vročeno. Ker pritožbeno sodišče na kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče prve stopnje opozarja še na dodatno nejasnost izpodbijanega sklepa. Točke, ki jih je sodišče prve stopnje določilo kot mejne točke na kraju samem (in v izreku sklepa), se ne ujemajo povsem s točkami v skici, ki je vložena v spis, razloga za to pa sodišče ne navede5. 8. Pritožbi je bilo zaradi ugotovljene kršitve treba ugoditi. Pritožbeno sodišče se je na podlagi 354. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP odločilo za razveljavitev izpodbijanega sklepa, saj gre za kršitev, ki jo glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Ne more namreč namesto sodišča prve stopnje odpraviti nejasnosti v izpodbijanem sklepu tako, da odloči, da je skica sestavni del sklepa in da jo naknadno vroči pritožniku in ostalima dvema udeležencema. S tem namreč ne bi bila odpravljena nejasnost med izrekom in skico, predvsem pa ne bi bil saniran poseg v pravico pritožnika do (vsebinske) pritožbe. Slednji namreč nima možnosti naknadno, že po izteku pritožbenega roka, dopolnjevati svoje pritožbe.

9. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev saniralo s tem, da bo sklepu (fizično) priložilo skico, ki bo vsebinsko skladna z izrekom, torej skico, iz katere bodo razvidne s strani sodišča na kraju samem določene mejne točke z vsemi izmeritvenimi podatki in tako, da bo nato sklep skupaj s skico vročilo vsem udeležencem tega postopka.

10. Ker je bila odločitev razveljavljena, je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju izpušča oznako katastrske občine, saj se vse tri parcele nahajajo v k. o. X. 2 UL RS 16/2019 3 Sodišče prve stopnje je udeležencem vročilo le izvedeniško mnenje s skico, ki je bila podlaga za delo sodišča na naroku na kraju samem ter sklep, s katerim je odločilo o nagradi izvedenke. 4 S sankcioniranjem kršitev, zaradi katerih je odločba sodišča nesposobna za preizkus, je varovana predvsem pravica strank do pritožbe (J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 307). 5 V skici sodno urejene meje tako ni najti točk L13 in D11.