Jedro

Predmet tožbe je znesek, ki je bil tožencu izplačan brez pravne podlage v upravnem aktu oziroma upravni odločbi. Predmet odločanja v tej zadevi torej ni odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika v konkretni upravni zadevi, ampak gre za spor iz premoženjskega oziroma obligacijskega (obogatitvenega) razmerja med strankama. Odločanje v tem sporu zato sodi v pristojnost sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da odločitev v obravnavanem sporu majhne vrednosti ne sodi v sodno pristojnost, razveljavilo opravljena pravdna dejanja in zavrglo tožbo.

2.Tožeča stranka v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je ureditev postopka za izterjavo neupravičeno izplačanih denarnih prejemkov po 116. in 117. členu Zakona o vojnih invalidih (ZVojI) pomanjkljiva in nedorečena, zato tožeča stranka nima na voljo dovolj učinkovitih pravnih sredstev, da bi preveč izplačani znesek lahko izterjala od stranke. Zahteva za povračilo neupravičeno pridobljenega prejemka je civilnopravni verzijski zahtevek, razmerje med Upravno enoto in stranko pa v tem primeru ni upravno razmerje. Republika Slovenija (Upravne enote) o strankini obveznosti glede povrnitve neupravičeno izplačanih prejemkov po predpisih o vojnih invalidih in vojnih veteranih ne more in ne sme odločati z upravnim aktom v upravnem postopku, ker zato v materialnem predpisu ni pravne podlage. Gre za civilnopravno razmerje o katerem lahko odloča le pristojno sodišče v pravdnem postopku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (2. člen Zakona o upravnem postopku, ZUP). V upravnem postopku torej pristojni organ ugotavlja in presoja na zahtevo posameznika ali po lastni pobudi (uradoma) ali so v konkretnem primeru izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev, povečanje, zmanjšanje ali izgubo določene pravice oziroma za naložitev, povečanje, zmanjšanje, ukinitev ali oprostitev določene obveznosti ter izda o tem ustrezen konkretni upravni akt, upravno odločbo. Omenjeni pogoji so vsebovani v dejstvih in okoliščinah, ki jih predpisuje materialni predpis za nastanek, spremembo oziroma prenehanje pravnega razmerja.

5. Pravico in pogoje za pridobitev veteranskega dodatka določa Zakon o vojnih veteranih (ZVV). Omenjeni zakon v tretjem poglavju določa postopek za uveljavljanje pravic. V postopku za uveljavljanje pravic po ZVV se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku ter ZVojI in na njegovi podlagi izdanih predpisov (24. člen ZVV). V 29. členu ZVV je mdr. še določeno, da se glede povrnitve neupravičeno pridobljenih prejemkov uporabljajo določbe ZVojI. Slednji določa povrnitev neupravičeno pridobljenih prejemkov v XXVI. poglavju zakona. Pravilna je pritožbena trditev tožeče stranke, da določila navedenega poglavja ZVojI (116. in 117. člen) določajo obveznost povrnitve preveč izplačanega denarnega prejemka, vendar pa ne določata, da o tem odloči upravni organ z upravnim aktom v upravnem postopku. V obravnavani zadevi je tožeča stranka v tožbi navedla, da je bil tožencu z dvema upravnima odločbama priznan veteranski dodatek in sicer v letu 2008 od 1. 11. 2008 dalje, v letu 2009 pa od 1. 1. 2009 do 30. 4. 2009. Tožencu pa je bil izplačan navedeni dodatek za celo leto 2008 in 2009. Predmet tožbe je znesek, ki je bil tožencu izplačan brez pravne podlage v upravnem aktu oziroma upravni odločbi. Predmet odločanja v tej zadevi torej ni odločanje o pravicah obveznostih in pravnih koristih posameznika v konkretni upravni zadevi, ampak gre za spor iz premoženjskega oziroma obligacijskega (obogatitvenega) razmerja med strankama (1. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Odločanje v tem sporu zato sodi v pristojnost sodišča. 6. Glede na navedeno je treba pritrditi pritožbenemu očitku tožeče stranke, da je prvostopenjsko sodišče glede na ugotovljeno kompetenčno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da gre za upravno zadevo. Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP je bilo zato treba ugoditi pritožbi in izpodbijani sklep razveljaviti.