Jedro

Sodišče ugotavlja, da so razpisni pogoji obeh obravnavanih javnih razpisov v neskladju s „prijavnim obrazcem 1-2“, ki predvideva osebno poroštvo fizičnih oseb, ki so lastniki podjetja. Tožena stranka je z razpisno dokumentacijo omejila možnost tožnika in drugim podobnim subjektom, ker ne morejo izpolniti rubrike, kjer je treba navesti lastnike kot fizične osebne, ki bi kot osebni poroki zavarovali garancijo. Dejstvo je, da razpisna dokumentacija omejuje osebno poroštvo na lastnike podjetij.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba odločbo Mariborske razvojne agencije p.o., z dne 20. 7. 2017 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena vloga tožeče stranke št. 2017/753/21, na Tretji javni razpis za garancije bančnim kreditom za mikro, mala in srednja podjetja v okviru regijske garancijske sheme za Podravje ter Tretji javni razpis za sofinanciranje manjših začetnih naložb, v okviru programa vzpodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico (Uradni list RS, št. 22/2017). Tožena stranka je ugotovila, da tožnik kot prijavitelj ni zagotovil zavarovanja garancije z osebnim poroštvom, ki je določen kot finančni pogoj v točki 4. 2 v javnem razpisu.

2. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu in navaja, da se je prijavila na objavljena predmetna razpisa, in sicer na predpisanem obrazcu tožene stranke - „prijavnem obrazcu 1-2“, pri čemer je k prijavnem obrazcu priložila vse zahtevane priloge. Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 23. 6. 2017 pozvana na dopolnitev vloge, med drugim tudi zato, ker k prijavnemu obrazcu 1-2 v točki 8 "Predlog za zavarovanje garancije" niso bili navedeni poroki, ki bodo jamčili za izdano garancijo. Dejstvo je, da je tožeča stranka pravna oseba, ki je bila ustanovljena s strani A., ki je prav tako pravna oseba zasebnega prava. Glede na to, da v konkretnem primeru lastniki družbe B. d.o.o. niso posamezne fizične osebe, ampak je lastnik družbe druga pravna oseba - konkretno A., je bila zahteva tožene stranke, da tožnik navede fizične osebe, lastnike podjetja, ki bodo nastopale kot osebni poroki za zavarovanje garancije, neizvedljiva, nejasna, nezakonita in nenazadnje podana tudi v nasprotju s 74. členom Ustave RS. Tožena stranka je izdala izpodbijano odločbo, s katero je zavrnila vlogo tožnika in s tem kršila ustavno zagotovljene pravice iz 74. člena Ustave RS.

3. Tožena stranka je po mnenju tožnika le temu omejila možnost sodelovati na javnem razpisu in tudi omejila vstop na trg. Na javnem razpisu je namreč tožnik poskušal pridobiti sredstva za financiranje izgradnje GPON sistema optične povezljivosti, natančneje za nakup nove opreme za izgradnjo GPON, sistema optične povezljivosti glede na to, da pa je tožena stranka omejila možnost sodelovanja tistim pravnim osebam, katerih lastniki niso fizične osebe, pa je s tem tudi omejila vstop na trg in možnost, da bi tožeča stranka nastopala konkurenčno na trgu in v razmerju z drugimi pravnimi osebami. Tožnik meni, da gre za grob poseg v podjetniško svobodo in hkrati pomeni kršitev prepovedi omejevanja konkurence. Nenazadnje pa so tudi razpisni pogoji v tem delu nejasni in bi morala tožena stranka najmanj predvideti situacije, ko lastniki prijaviteljem niso fizične osebe in podati navodila o tem, kakšna zavarovanja mora prijavitelj podati v tem primeru.

4. Tožnik še dodaja, da je kontaktiral toženo stranko takoj po prejemu poziva za dopolnitev vloge in sicer z namenom, da mu pojasnijo, kaj storiti, pa tudi pri toženi stranki niso vedeli kaj storiti v takem primeru. Izpodbijana odločba je po mnenju tožnika tudi nezakonita, saj je odločitev o zavrnitvi vloge sprejeta v nasprotju s 7. členom Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). S tem, ko je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika, kljub temu, da tožnik ni mogel navesti lastnika podjetja B.d.o.o., ki je fizična oseba in ki bi jamčila kot porok, je tožena stranka onemogočila tožniku v nadalje sodelovati na razpisu, s tem pa posegla v varstvo pravic stranke in tudi v ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi odločbo tožene stranke in ji naloži povrnitev plačila stroškov in podrejeno odpravi odločbo tožene stranke in zadevo vrne v ponovno odločanje.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje in zavrača navedbe tožeče stranke, da je ravnala nepravilno in nezakonito, ko je zavrnila njeno vlogo, ker le-ta ni zagotovila zavarovanja garancije z osebnim poroštvom. Izpodbijana odločba je bila izdana skladno z vsemi pravnimi podlagami in predpisi. Oba predmetna razpisa določata v točki 4.2. “Finančni pogoj“, da prijavitelj zavaruje garancijo z nerazdelnim osebnim poroštvom in notarsko overjenim zapisom ali sporazumom o zavarovanju garancije. Pogoj je prevzet iz Splošnih pogojev delovanja Regijske garancijske sheme v Podravju (v nadaljevanju RGS). Enako določa Pravilnik o delovanju regijskih garancijskih shem v drugem odstavku 19. člena. Nobeno izmed navedenih določil, ki zahteva osebno poroštvo za zavarovanje garancije, ne omejuje osebnega poroštva na lastnike podjetij, kar pomeni, da bi kot porok za zavarovanje garancije, lahko pristopila tudi oseba, ki ni lastnik podjetja. To dejstvo je znano tudi tožniku, saj direktor tožnika v izjavi o osebnem poroštvu navaja, da zaradi specifične lastniške situacije, ne more prevzeti osebnega poroštva. Direktor tožnika torej odgovornosti ni želel prevzeti, zato je razlog za neizpolnjevanje zahtevanega pogoja na strani tožnika in na strani razpisnih pogojev.

6. Tožba je utemeljena.

7. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika na Tretji javni razpis za garancije bančnim kreditom za mikro, mala in srednja podjetja v okviru regijske garancijske sheme za Podravje ter Tretji javni razpis za sofinanciranje manjših začetnih naložb, v okviru programa vzpodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico. Odločilni razlog, da tožnik na razpisu ni uspel, je v tem, da ni zagotovil osebnega poroštva, saj je poroštvo fizične osebe pogoj za garancijo regijske garancijske sheme (v nadaljevanju RGS).

8. Obravnavana razpisa v točki 4.2. „Finančni pogoj“ določata, da mora prijavitelj za pridobitev garancije za dolgoročni kredit izpolnjevati razpisne pogoje. Med drugim mora prijavitelj zavarovati garancijo z nerazdelnim osebnim poroštvom in notarsko overjenim zapisom ali sporazumom o zavarovanju garancije, pri čemer stroške notarja v celoti nosi prijavitelj. V primeru srednje velikih podjetij z veliko varnostjo naložbe in poslovanja družbe, se lahko določi drugo primerno zavarovanje po presoji kreditno garancijskega odbora (npr. menica, izvršnica, vpis hipoteke na nepremičnine ali premičnine, depozit).

9. Predmet Tretjega javnega razpisa za garancije bančnim kreditom za mikro, mala in srednja podjetja v okviru regijske garancijske sheme za Podravje, so regijske garancijske sheme za Podravje (v nadaljevanju RGSPD) za bančne kredite, ki jih tožena stranka kot izvajalec razpisuje po pogodbi o dolgoročnih finančni vlogi Slovenskega regionalno razvojnega sklada na območju Podravja in v sodelovanju z bankami. Cilj javnega razpisa je pospeševanje razvoja malega in srednjega gospodarstva in pridobitne dejavnosti podjetnikov, povečanje investicijske aktivnosti v Podravski regiji, zmanjšanje stopnje brezposelnosti, vzpostavljanje možnosti za prestrukturiranje regijskega gospodarstva, lajšanje dostopa mikro, malim in srednje velikim podjetjem do kreditov z zmanjšanjem bančnih zahtev za zavarovanje kreditov in podobno.

10. Predmet Tretjega javnega razpisa za sofinanciranje manjših začetnih naložb, v okviru programa vzpodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico, je sofinanciranje manjših začetnih naložb v mikro, malih in srednje velikih gospodarskih družb iz upravičenega območja, ki bodo pridobile garancije za bančne kredite, ki jih bo podelila tožena stranka. Med cilji javnega razpisa je ohranitev oziroma ohraniti nova delovna mesta in povečati zaposlovanje, zmanjšati razvojni zaostanek.

11. Tožnik je moral projekt na obravnavana javna razpisa prijaviti na „prijavnem obrazcu 1-2“, (Ur. l. RS, št. 22/2017 z dne 28. 4. 2017), kot to izhaja iz navodil navedenega obrazca. Razpisno dokumentacijo je objavila tožena stranka. Iz „prijavnega obrazca 1-2“ v točki 8 izhaja, da bi moral tožnik kot prijavitelj v tabelo navesti lastnike podjetja, ki so fizične osebe (delež v podjetju v %), ki bi za izdano garancijo jamčili na podlagi nerazdelnega poroštva v obliki notarskega zapisa.

12. Nesporno je, da je tožnik pravna oseba, ki je bila ustanovljena s strani A., ki je prav tako pravna oseba zasebnega prava. Lastniški delež v družbi tožnika ima pravna oseba. Tožnik tako utemeljeno ni mogel izpolniti rubrike v prijavnem obrazcu 1-2, kjer je bilo potrebno navesti lastnike družbe B. d.o.o. in sicer fizične osebe, ki bi nastopali kot osebni poroki za zavarovanje garancije.

13. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da so razpisni pogoji obeh obravnavanih javnih razpisov, ki določajo v točki 4.2. „Finančni pogoj“, kot pogoj za poroštvo osebno jamstvo fizičnih oseb, v neskladju s „prijavnim obrazcem 1-2“, ki predvideva osebno poroštvo fizičnih oseb, ki so lastniki podjetja.

14. Utemeljen je tožbeni ugovor, da je tožena stranka z razpisno dokumentacijo omejila možnost tožnika in drugim podobnim subjektom, katerih lastniki so pravne osebe, ki sicer izpolnjujejo vse druge pogoje razpisa, da bi sodelovali na razpisu, ker niso oziroma ne morejo izpolniti rubrike, kjer je treba navesti lastnike kot fizične osebne, ki bi kot osebni poroki zavarovali garancijo.

15. Sodišče ugotavlja, da je razpisna dokumentacija, katere del je tudi „prijavni obrazec1-2“, ki je tipski (spreminjanja obrazca ni dovoljeno) pripravljen s strani tožene stranke, v nasprotju z razpisnimi pogoji.

16. Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo za javna sredstva. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev. Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov.

17. Odločanje v zadevah, kot je obravnavana, je odločanje o javno pravni stvari in ne o pravici stranke, zato je presoja zakonitosti izpodbijanega akta, kot se je sodna praksa že večkrat izrekla (tako sodba Upravnega sodišča U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011), zadržana in usmerjena v presojo spoštovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve ključnih razlogov za ocenitev.

18. Tožena stranka s pojasnili v odgovoru na tožbo te pomanjkljivosti ne more odpraviti, ko se sklicuje, da RGS in Pravilnik o delovanju regijskih garancijskih shem, ne omejuje osebnega poroštva na lastnike podjetij. Dejstvo je, da razpisna dokumentacija omejuje osebno poroštvo na lastnike podjetij.

19. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ponovno odločiti o prijavi tožnika na obravnavana javna razpisa, upoštevaje izpolnjevanje „Finančnih pogojev“ določenih v točki 4.2. razpisov in ne tistih določenih v „prijavnem obrazcu 1-2“ razpisne dokumentacije.

20. Sodišče še na koncu dodaja, da ni opravilo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, njena odprava pa glede na dejansko stanje in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev, zato je odločilo na seji ( drugi odstavek 59. člena ZUS-1).