Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Čeprav pritožnik v uvodu pritožbe navaja, da vlaga pritožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 154. člena ZP-1, torej zaradi kršitve materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, pa je iz nadaljnjih navedb v obrazložitvi razvidno, da je pritožba dejansko vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da kršitelju izmerjena hitrost ni bila pokazana takoj po opravljeni meritvi, ter podaja lastno videnje poteka postopka izvajanja meritve hitrosti), torej iz pritožbenega razloga po 3. točki 154. člena ZP-1. Iz tega razloga pa pritožba v skladu z določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
Pritožba se kot nedovoljena zavrže. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.
Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se ugodi zahtevi za sodno varstvo vlagatelja – kršitelja in se izpodbijani plačilni nalog spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper kršitelja R.K., zaradi suma storitve prekrška po 4. točki sedmega odstavka 46. člena ZPrCP, ki naj bi ga storil 26. marca 2012 ob 14.54 uri, ko je vozil osebni avtomobil po avtocesti A3,odsek 1, pri km 3.200, kjer je hitrost vožnje omejena na 80 km/h, pa mu je bila izmerjena hitrost 129 km/h, ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Sklenilo je še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.
Zoper takšno sodbo je pritožbo vložil prekrškovni organ, kot navaja, na podlagi 2. točke prvega odstavka 154. člena ZP-1, kršitve materialnih določb predpisa, ki določa prekršek. Meni, da sodišče ni upoštevalo vseh materialnih določb predpisa, ki določa prekršek ter da sodišče s sodbo ni razsodilo pravilno. Predloga, kako naj pritožbeno sodišče v zadevi odloči, ne daje.
R.K. v odgovoru na pritožbo izraža nestrinjanje s pritožbenimi navedbami prekrškovnega organa.
Pritožbo je bilo treba zavreči, ker ni dovoljena.
Čeprav pritožnik v uvodu pritožbe navaja, da vlaga pritožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 154. člena ZP-1, torej zaradi kršitve materialnih določb predpisa, ki določa prekršek, pa je iz nadaljnjih navedb v obrazložitvi razvidno, da je pritožba dejansko vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja (izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da kršitelju izmerjena hitrost ni bila pokazana takoj po opravljeni meritvi, ter podaja lastno videnje poteka postopka izvajanja meritve hitrosti) , torej iz pritožbenega razloga po 3. točki 154. člena ZP-1. Iz tega razloga pa pritožba v skladu z določbo tretjega odstavka 66. člena ZP-1 ni dovoljena.
Ker pritožba nima upoštevnih navedb, pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa v tem postopku ni dovoljena, jo je višje sodišče na podlagi 168. člena v zvezi s prvim odstavkom 163. člena ZP-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 147. člena v zvezi s četrtim odstavkom 144. člena ZP-1.