Up-450/04 - 6

23. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 161/2003 z dne 2. 4. 2004 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1444/2001 z dne 18. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžan ustavni pritožnik (toženec v socialnem sporu) plačati tožniku iz naslova neplačanih premij po pogodbi o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju 77.400,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo zoper takšno odločitev. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da toženec pred iztekom obdobja, za katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba, ni mogel odpovedati pogodbe. Glede na to, da je tožnik svojo obveznost po pogodbi izpolnil, tudi ni imel pravice do razdrtja pogodbe po 124. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl. – v nadaljevanju ZOR). V zvezi s pritožbeno navedbo, da je bila s pogodbo dogovorjena premija v fiksnem znesku, je sprejelo argumente sodišče prve stopnje, da je s sprejemom splošnih pogojev pritožnik sprejel tudi dejstvo, da si je tožnik pridržal pravico spreminjati višino premije skladno z gibanjem cen zdravstvenih storitev. Glede pritožbenih navedb o uveljavljanju pobotnega ugovora pa je pritožniku pojasnilo, da ni dokazal, da ima nasprotno terjatev do tožnika, poleg tega pa navedb v pripravljalni vlogi nikakor ni mogoče šteti za ugovor pobota, v pritožbi pa ta ugovor ni dopusten.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje vlaga pritožnik ustavno pritožbo. V ustavni pritožbi vztraja pri trditvi, da je bila letna premija določena fiksno. Dejansko stanje v zvezi s tem naj bi ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo. Zato naj bi mu bili kršeni pravici iz 14. in 22. člena Ustave. V zvezi s tem tudi navaja, da bi morala sodišča splošne pogoje razlagati v korist zavarovanca. Meni tudi, da je tožeča stranka prva kršila pogodbo, zaradi česar tudi njemu ni bilo treba izpolniti pogodbenih obveznosti. V zvezi s tem zatrjuje tudi, da je med postopkom vložil pobotni ugovor. Uveljavlja tudi kršitev pravice iz 51. člena Ustave. Opozarja tudi na to, da zakonske zamudne obresti v obravnavani zadevi presegajo glavnico, kar naj bi bilo v nasprotju s predpisi. Določbi splošnih pogojev, ki ne dovoljuje možnosti enostranske odpovedi pogodbe, očita ničnost.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitev ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč, tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice, glede na višino spornega predmeta (neplačane premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v višini 77.400,00 SIT s pripadki) pritožniku ne more povzročiti pomembnejših posledic. Ugoditev temu zahtevku namreč za pritožnika ne more biti takšnega pomena, da bi se s tem vprašanjem poleg dveh instanc v okviru pravnega postopka moralo ukvarjati še Ustavno sodišče kot najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Vprašanja, ali sta sodišči pravilno ugotovili dejansko stanje in pravilno uporabili določbe materialnega prava, kar po vsebini pomenijo pritožnikove navedbe v ustavni pritožbi, namreč niso takšna vprašanja. Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe pritožnika ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 2. alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan