Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 2519/2018-6

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.2519.2018.6 Upravni oddelek

mednarodna zaščita ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite zavrženje ponovne vloge nova dejstva in dokazi
Upravno sodišče
19. december 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Toženka je pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je toženka zavrnila, Upravno sodišče RS pa je upravni spor v zvezi s tem zavrnilo, tožnik pa ni navedel novih razlogov in prav tako ni predložil novih dokazov, saj je iz zahtevka za uvedbo ponovnega postopka razvidno, da se je skliceval na iste razloge, kot jih je navedel že ob podaji prve prošnje, kar je tudi sam izrecno navedel in ni navedel spremenjenih okoliščin, zaradi katerih želi ponovno zaprositi za mednarodno zaščito. Tožnik novih dokazov ni podal (niti predlagal novih dejstev), temveč je zgolj ob zaslišanju pred izdajo izpodbijanega sklepa navajal, da bi morda lahko dokaze (sodbe v zvezi s telefonom) pridobil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožnik vložil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, pri čemer je iz dokumentacije upravne zadeve razvidno, da je predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je toženka z odločbo z dne 20. 4. 2018 zavrnila. Zoper navedeno odločbo je sprožil upravni spor, Upravno sodišče RS je tožbo zavrnilo. Tožnik je v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka navedel, da podaja iste razloge kot že ob podaji prošnje za mednarodno zaščito. Navedel je, da nima dokazov.

2. Toženka se pri svoji odločitvi sklicuje na določilo prvega odstavka 64. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1), ki med drugim določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila prošnja v Republiki Sloveniji že pravnomočno zavrnjena in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Če pristojni organ ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz 64. člena ZMZ-1, zahtevek s sklepom zavrže. V primeru vložitve zahtevka za uvedbo ponovnega postopka pristojni organ nima dolžnosti, da kakorkoli sodeluje pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki bi lahko opravičevalo uvedbo ponovnega postopka. Tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka s sklicevanjem na razloge, ki jih je navedel v prvi prošnji, in glede na to, da ni predložil nobenih novih dokazov, ni uspel izkazati povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Glede na navedeno je toženka zahtevo zavrgla.

3. Tožnik v tožbi navaja, da vlaga predmetno tožbo zaradi nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Tožnik je bil preganjan s strani organov (izvorne) države, pri čemer ni imel učinkovitega sodnega varstva, njegove izjave niso bile upoštevane, izrečena kazen je bila nesorazmerna. Tožnik v postopku ni bil vprašan, ali je bila izrečena kazen 1000 EUR oz. zapor 5 let v skladu z veljavno zakonodajo in ali mu je bila tako visoka kazen izrečena iz kakšnega drugega razloga, npr. njegovega prepričanja, pripadnosti ali kaj podobnega. Ni bil seznanjen z dokazno oceno toženke glede svojih izjav, prav tako ne z dokazno oceno o pomembnosti listin, na katere se je skliceval in je izpovedal, da jih bo skušal pridobiti. Tožena stranka tožniku ni dala dodatnega roka za dopolnitev zahteve s predložitvijo dodatnih listin. Tožnik je tudi pojasnil, zakaj ne more predložiti dokazov o sodnem postopku, pa tožena stranka o tem ni zavzela stališča oz. mu ni določila dodatnega roka, v katerem bi tožniku bila dana vsaj možnost pridobitve dodatnih listin, toženka pa bi z odločitvijo počakala. Odločitev toženke je zato vsaj preuranjena, če že ne nezakonita. Tožnik zatrjuje, da bi bil zaradi vrnitve v izvorno državo ogrožen in da se boji za svoje življenje, o čemer pa se tožena stranka ni opredelila in ni zavzela stališča. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in se v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZMZ-1 v prvem odstavku 64. člena med drugim določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZMZ-1 morajo novi dokazi ali dejstva iz prvega odstavka nastati po izdaji predhodne odločitve. Novi dokazi ali dejstva so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati. V četrtem odstavku 65. člena ZUS-1 pa je določeno, da o prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom, če pa ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, zahtevek s sklepom zavrže. Sodišče sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa o tem, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka, pri čemer sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v izpodbijanem sklepu toženke. Sodišče zgolj poudarja, da je toženka pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je toženka zavrnila, Upravno sodišče RS pa je upravni spor v zvezi s tem zavrnilo, tožnik pa ni navedel novih razlogov in prav tako ni predložil novih dokazov, saj je iz zahtevka za uvedbo ponovnega postopka razvidno, da se je skliceval na iste razloge, kot jih je navedel že ob podaji prve prošnje, kar je tudi sam izrecno navedel in ni navedel spremenjenih okoliščin, zaradi katerih želi ponovno zaprositi za mednarodno zaščito.

7. Resda je tožnik na zaslišanju v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite navedel na vprašanje svoje pooblaščenke, da sodnih odločb v zvezi s telefonom (kar je sicer zatrjeval kot razlog preganjanja v postopku mednarodne zaščite) nima s seboj, dodal pa je tudi, da jih mogoče lahko kasneje dobi, tega ne ve, ker nima kontakta z nikomer iz Alžirije. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da bi mu morala toženka glede na navedeno dati rok za predložitev navedenih novih dokazov. Poleg tega, da so ti dokazi nastali še pred izdajo predhodne odločitve (tožnik pa ni navedel, zakaj dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti v prvotnem postopku), bi jih tožnik moral skladno s prvim odstavkom 64. člena ZMZ-1 predložiti najkasneje v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka (ne pa zgolj predlagati, da jih mogoče lahko pridobi, pri čemer sicer nima kontaktov z nikomer iz Alžirije). Ponovni postopek se uvede pod izrecno navedenimi pogoji iz 64. člena ZMZ-1, med drugim tudi, če tožnik predloži hkrati z zahtevkom nove dokaze1, ki pomembno povečujejo verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Tega pa tožnik ni izpolnil, saj novih dokazov ni podal (niti predlagal novih dejstev), temveč je zgolj ob zaslišanju pred izdajo izpodbijanega sklepa navajal, da bi morda lahko dokaze (sodbe v zvezi s telefonom) pridobil. Tako tožnik niti ni predlagal, da bi lahko navedene sodne odločbe izvorne države vsaj predlagal kot dokaz. Sodišče zato ugotavlja, da je toženka, ob tem, ko se je tožnik v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka skliceval na razloge, ki jih navedel ob prvi podaji prošnje, in glede na to, da ni predložil nobenih novih dokazov k svoji zahtevi za uvedbo ponovnega postopka, ravnala pravilno, zakonito ter ne preuranjeno, ko je skladno s četrtim odstavkom 65. člena ZMZ-1 v zvezi s 64. členom ZMZ-1 zavrgla tožnikovo zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito (ne da bi mu dala dodatni rok za predložitev dokazov), saj tožnik ni uspel izkazati povečane verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

8. Poleg navedenega tožnik v tožbi tudi podaja očitke v zvezi z vodenjem predhodnega postopka (med strankama ni sporno, da je Upravno sodišče RS zavrnilo tožbo tožnika v zvezi s predhodnim postopkom glede tožnikove prošnje za mednarodno zaščito)2, pri čemer pa tožnik v tožbi ni niti navedel, zakaj teh očitkov ni mogel uveljavljati brez svoje krivde v predhodnem postopku, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZMZ-1. Že zaradi navedenega sodišče teh dejstev skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZMZ-1 v tem postopku ne more upoštevati. Poleg tega je tožnik na razgovoru pred odločitvijo o zahtevi za uvedbo ponovnega postopka celo sam navedel, da nima novih razlogov oziroma nima dokazov (nikakor ni zatrjeval očitkov v zvezi z vodenjem predhodnega postopka). Glede na take odgovore, iz katerih povsem jasno izhaja, da prosilec z novimi dejstvi in novimi dokazi ne razpolaga, tudi po mnenju sodišča toženka ni mogla izdati drugačne odločbe, kot je izpodbijana.

9. Toženi stranki tudi ni bilo potrebno presojati, ali bi bil tožnik zaradi vrnitve v izvorno državo ogrožen, kot je sicer pavšalno zatrjeval pri razgovoru, ki je bil opravljen pred odločitvijo o zahtevi za uvedbo ponovnega postopka (o čemer se toženka ni opredelila in ni zavzela stališča). Tožnik v tem razgovoru ni navajal, da bi mu v Alžiriji grozila resna škoda v smislu mučenja ali nečloveškega ali ponižujočega ravnanja, do tega vprašanja pa se je sicer tožena stranka opredelila že v predhodni odločbi, s katero je bila zahteva za priznanje mednarodne zaščite zavrnjena. V tisti odločbi je tožena stranka tudi zavzela stališče do tega, ali tožniku v primeru vrnitve res grozi resna škoda, in sicer v delu, ko se je opredelila do izpolnjevanja pogojev za priznanje subsidiarne zaščite (stališče toženke pa je v predhodnem postopku potrdilo tudi Upravno sodišče RS).

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da je v tej zadevi sporna le pravna presoja o tem, ali se dokazi in dejstva iz prejšnjega postopka lahko upoštevajo, ne pa dejansko stanje (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

11. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Ki so nastali po izdaji predhodne odločitve oz. ki so obstajali že prej, pa jih stranka brez svoje krivde v predhodnem postopku ni mogla predložiti (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1). 2 In sicer, da v (predhodnem) postopku ni bil vprašan, ali je bila izrečena kazen 1000 EUR oz. zapor 5 let v skladu z veljavno zakonodajo in ali mu je bila tako visoka kazen izrečena iz kakšnega drugega razloga, npr. njegovega prepričanja, pripadnosti ali kaj podobnega (bil je namreč preganjan s strani organov (izvorne) države, pri čemer ni imel učinkovitega sodnega varstva, njegove izjave niso bile upoštevne, izrečena kazen je bila nesorazmerna); prav tako ni bil seznanjen z dokazno oceno toženke glede svojih izjav, kot tudi ne z dokazno oceno o pomembnosti listin, na katere se je skliceval in je izpovedal, da jih bo skušal pridobiti; toženka mu ni dala dodatnega roka za dopolnitev zahteve s predložitvijo dodatnih listin.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia