Jedro

V določbah ZPP ni podlage za vročanje pisanj pravni osebi na naslovu pooblaščenca stranke, ki je pri njej zaposleni delavec. Nalog za plačilo sodne takse se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe z izpodbijanim sklepom v 1. in 3. točki izreka razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 52511/2009, z dne 24. 04. 2009 in postopek ustavilo.

Zoper navedeni sklep je vložila tožeča stranka pritožbo. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi.

Iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju odločbe, je pritožbeno sodišče štelo pritožbo tožeče stranke za pravočasno, saj je bila izpodbijana odločba napačno vročena na naslov zaposlenega pri tožeči stranki.

Pritožba je utemeljena.

Iz listin v spisu je razviden naslednji potek postopka. Okrajno sodišče v Ljubljani je na ugovor tožene stranke razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter spis odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, da nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Sodišče prve stopnje je na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08, v nadaljevanju ZST-1) izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse za redni postopek pred sodiščem prve stopnje (po tar. št. 1111). Sodišče je plačilni nalog tožeči stranki vročalo po pooblaščencu U. V., ki je zaposlen pri tožeči stranki (dopis pooblaščenca z dne 07. 09. 2009 na list. št. 12). Plačilni nalog je sodišče vročalo po 3. in 4. odstavku 142. člena ZPP tako, da je priporočeno pismo s plačilnim nalogom pustilo na naslovu pooblaščenca tožeče stranke.

V določbah ZPP ni podlage za vročanje pisanj pravni osebi na naslovu pooblaščenca stranke, ki je pri njej zaposleni delavec. Sodišče bi zato moralo nalog za doplačilo sodne takse tožeči stranki vročiti, v skladu s 6. odstavkom 142. člena, po 3. odstavku 139. člena ZPP na naslovu, ki je vpisan v register. Vročitev se opravi osebi pooblaščeni za sprejem ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu (1. odstavek 133. člena ZPP).

Ker tožeči stranki plačilni nalog ni bil (pravilno) vročen, tudi ni podlage za uporabo določbe 3. odstavka 105.a člena ZPP, po katerem se šteje za umaknjeno vloga, za katero ni pravočasno plačana sodna taksa. Pogoj za presumpcijo umika tožbe po 3. odstavku 105.a člena ZPP je namreč vročitev naloga za plačilo sodne takse, v katerem je stranki določen rok za plačilo sodne takse ter je ta opozorjena na posledice neplačila sodne takse (2. odstavek 105.a člena ZPP).

Pritožba zato utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ji nalog za plačilo sodne takse ni bil pravilno vročen. Sodišče prve stopnje, ki je tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno, je zmotno uporabilo 3. odstavek 105.a člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. Pritožbeno sodišče omenjene kršitve ne more samo odpraviti, zato je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (1. odstavek 354. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).