Jedro

Izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje lahko pomeni bodisi kršitev določbe 8. člena ZPP, kar bi ob utemeljenosti pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP bodisi izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Oboje pa pomeni nedovoljen pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi toženi stranki naložilo plačilo 2.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 3. 2019 tožeči stranki (I. točka izreka), povrnitev njenih izvršilnih stroškov v višini 156,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 7. 2019 (II. točka izreka) ter pravdnih stroškov v višini 789,31 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijane sodbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče obravnavani gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP se sodba v sporu majhne vrednosti ne more izpodbijati iz razloga zmotnega oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja niti iz razloga relativno bistvenih kršitev pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

7. Tožena stranka v pritožbi pod očitkom pomanjkanja razlogov o odločilnih dejstvih pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje glede verodostojnosti izpovedi oziroma pisnih izjav oseb v postopku. Izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje lahko pomeni bodisi kršitev določbe 8. člena ZPP, kar bi ob utemeljenosti pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP bodisi izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Oboje pa pomeni nedovoljen pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti. Nedvomno pa so v izpodbijani sodbi (dokazna ocena spornih dejstev je izčrpna in zelo prepričljiva; 14.-17. točka obrazložitve) jasno opredeljeni razlogi za odločitev in je sodbo mogoče preizkusiti, zato ni podana niti absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ker se tožena stranka zoper odločitev o povrnitvi izvršilnih in pravdnih stroškov pritožuje le v posledici očitane napačne odločitve glede glavne terjatve, višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo o povrnitvi teh stroškov.

9. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške, enako pa velja tudi za tožečo stranko, saj v posledici nedovoljenih pritožbenih razlogov, na kar višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi.