Jedro

Če udeleženec naknadno odstopi od izvedbe strokovnega pregleda in s tem izraža strinjanje s stopnjo alkohola v organizmu, ki je bila ugotovljena z alkotestom, pride v poštev le kaznovanje zaradi vožnje s tako ugotovljeno stopnjo alkohola v organizmu, ne pa zaradi odklonitve strokovnega pregleda.

Izrek

Sodba Okrajnega sodišča v Kranju z dne 22.10.2007, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 12.12.2007, se spremeni tako, da se postopek zoper G.R. za prekršek po enajstem v zvezi z devetim odstavkom 132. člena ZVCP-1 ustavi.

Razveljavi se odločba o enotni sankciji in se storilcu za prekršek iz 1. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje izreče globa 125,18 EUR ter 1 (ena) kazenska točka.

Stroški postopka o prekršku po enajstem v zvezi z devetim odstavkom 132. člena ZVCP-1 bremenijo proračun.

Obrazložitev

A. 1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kranju storilca G.R. spoznalo za odgovornega prekrška po točki b) sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 (1. točka izreka) in prekrška po enajstem v zvezi z devetim odstavkom 132. člena ZVCP-1 (2. točka izreka). Za prvi prekršek je sodišče določilo globo v znesku 125,18 evrov in 1 kazensko točko, za drugi prekršek je določilo globo v znesku 560 evrov in 15 kazenskih točk ter izreklo enotno globo v znesku 685,18 evrov in 16 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije. Storilec je dolžan plačati stroške postopka. Višje sodišče je zavrnilo obdolženčevo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter obdolžencu naložilo plačilo 200 evrov povprečnine.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec svetnik M.V. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo spremeni tako, do postopek o prekršku iz 2. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje ustavi, ker v tej točki opisano dejanje ni prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1. Zahtevo za varstvo zakonitosti utemeljuje z stališčem Ustavnega sodišča, ki se sicer nanaša na določbo 120. člena prej veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 30/98 s spremembami, ZVCP), po katerem kasnejša odklonitev strokovnega pregleda, odrejenega zaradi kršiteljevega oporekanja rezultatu preizkusa z alkotestom, ne predstavlja prekrška zaradi nespoštovanja policistove odredbe, temveč je takemu kršitelju mogoče izreči le sankcijo zaradi vožnje pod vplivom alkohola.

3. Na zahtevo za varstvo zakonitosti je odgovoril storilec v vlogi z dne 30.9.2008, v katerem navaja, da se z vloženo zahtevo v celoti strinja.

B.

4. ZVCP je v 120. členu (Preizkus) določal, da lahko policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, odredi preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (prvi odstavek). Policist vodi zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi udeleženec v cestnem prometu, za katerega je bil odrejen preizkus. Če odkloni podpis, mora policist vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni pregled voznika (drugi odstavek). Udeleženec v cestnem prometu, ki mu je odrejen preizkus s sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, mora ravnati po odredbi policista. Če strokovni pregled ali preizkus odkloni ali ga ne opravi tako, kot je predpisal proizvajalec sredstev ali naprav, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje. Udeleženec v cestnem prometu lahko odkloni preizkus samo iz zdravstvenih razlogov; v tem primeru policist odredi strokovni pregled (tretji odstavek). Če udeleženec v cestnem prometu oporeka rezultatu preizkusa, policist odredi strokovni pregled (četrti odstavek). V sedmem odstavku je bilo določeno, da se z denarno kaznijo kaznujeta za prekršek voznik in voznik inštruktor, ki ravnata v nasprotju s tretjim ali petim odstavkom tega člena.

5. Ustavno sodišče je v odločbi z dne 18.12.2002, opr. št. Up-33/01, v zvezi z razlago četrtega in sedmega odstavka 120. člena ZVCP pojasnilo, da je strokovni pregled, ki ga doseže udeleženec cestnega prometa z oporekanjem rezultatu preizkusa z alkotestom, v zakonu določen zaradi kontrole rezultata in je v tem primeru pravica udeleženca. Če udeleženec naknadno odstopi od izvedbe strokovnega pregleda in soglaša z rezultatom preizkusa z alkotestom, pride v poštev le kaznovanje zaradi tako ugotovljene primarne kršitve, ne pa zaradi odklonitve strokovnega pregleda. Drugačna razlaga zakonske določbe bi pripeljala do tega, da bi bil udeleženec, ki je uporabil pravico, ki mu jo daje zakon, pa si je premislil preden je bil strokovni pregled opravljen, kaznovan strožje, kakor bi bil kaznovan za prvotno, in zgolj z njegove strani osporjeno, ugotovitev stopnje alkohola v njegovem organizmu. To pa bi bilo v nasprotju z namenom ZVCP. V odločbi z dne 20.10.2005, opr. št. Up-642/04, je Ustavno sodišče zgornje stališče razširilo z ugotovitvijo, da je edina z Ustavo skladna razlaga določb ZVCP tista, po kateri je treba šteti, da se udeleženec, ki naknadno odkloni strokovni pregled, strinja s prvotno ugotovitvijo stopnje alkohola v krvi.

6. Navedeno stališče Ustavnega sodišča je glede na enak namen, ki ga zasledujeta oba zakona, potrebno uporabiti tudi pri razlagi in uporabi določb sedaj veljavnega ZVCP-1, ki glede ugotavljanja psihofizičnega stanja voznika v cestnem prometu določa v bistvenem enako kot prej veljavni 120. člen ZVCP. Tako je v času prekrška veljavno besedilo 132. člena ZVCP-1 (ZVCP-1-UPB2) določalo, da sme policist zaradi ugotovitve, ali ima udeleženec cestnega prometa oziroma udeleženec prometne nesreče (v nadaljnjem besedilu: udeleženec cestnega prometa) v organizmu alkohol ali več alkohola, kot je dovoljeno, izvesti preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola (prvi odstavek). Če se s preizkusom iz prejšnjega odstavka ugotovi, da ima udeleženec cestnega prometa v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, izpolni policist zapisnik o preizkusu, ki ga podpiše tudi preizkušeni udeleženec cestnega prometa. Če voznik odkloni podpis, vpiše policist vzrok odklonitve v zapisnik in mu odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled (drugi odstavek). Če udeleženec cestnega prometa oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, mu policist odredi preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled (peti odstavek). Udeleženec cestnega prometa, kateremu je policist odredil strokovni pregled, mora ravnati po policistovi odredbi (deveti odstavek). V skladu s kazensko določbo iz enajstega odstavka se kaznuje za prekršek voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec, ki ravna v nasprotju s policistovo zahtevo ali odredbo iz tretjega ali devetega odstavka tega člena.

7. V obravnavanem primeru je sodišče storilca spoznalo za odgovornega prekrška po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 (2. točka izreka), ker je vozil osebni avto in "ob kontroli ravnal v nasprotju s policistovo odredbo, da opravi strokovni pregled, da bi se preverilo, če ima v organizmu alkohol, saj je odrejeni strokovni pregled zavrnil." Iz obrazložitve sodbe izhaja ugotovitev sodišča, da je policist obdolžencu najprej odredil ugotavljanje alkoholiziranosti z alkotestom, ki ga je obdolženi sicer opravil, vendar ni podpisal zapisnika, ker se ni strinjal z rezultatom, zaradi česar mu je policist utemeljeno odredil še strokovni pregled. Obdolženec je potem, ko ga je policist odpeljal na strokovni pregled, odklonil odvzem krvi, zato pregled ni bil opravljen. Pri tem se obdolženec ni skliceval na objektivne vzroke oziroma zdravstveno nezmožnost oprave strokovnega pregleda. Sodišče je na podlagi takšnega dejanskega stanja zaključilo, da je bil obdolženec dolžan pri strokovnem pregledu dopustiti odvzem telesnih tekočin in tako omogočiti ugotavljanje prisotnosti alkohola v njegovem organizmu, ter njegovo ravnanje opredelilo kot prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1. 8. Takšen pravni zaključek sodišča prve stopnje je glede na ustavno-sodno prakso nepravilen. Kasnejšo odklonitev odvzema krvi, ki je preprečila opravo odrejenega strokovnega pregleda, je v skladu z zgoraj citirano odločbo Ustavnega sodišča potrebno šteti kot naknadno izraženo strinjanje s stopnjo alkohola v organizmu, ki je bila ugotovljena z alkotestom. Iz zapisnika o preizkusu z alkotestom izhaja, da je elektronski alkotest pokazal 0,50 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar z upoštevanjem tolerance pomeni, da je imel storilec 0,45 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Glede na to je storilec vozil z višjo stopnjo alkohola v organizmu kot je dovoljena (drugi odstavek 130. člena ZVCP-1). Vendar je ta kršitev blažja kot odklonitev odrejenega strokovnega pregleda po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1, saj bi lahko bil storilec zaradi vožnje pod vplivom alkohola po določbi točke c) četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 kaznovan z globo 60.000 tolarjev in 5 kazenskimi točkami, medtem ko mu je sodišče za prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 izreklo globo 560 evrov (134.198,40 tolarjev) in 15 kazenskih točk. 9. Z opredelitvijo obdolženčevega ravnanja, opisanega pod točko 2 izreka sodbe, kot prekršek po enajstem v zvezi z devetim odstavkom 132. člena ZVCP-1, je sodišče prve stopnje kršilo materialne določbe zakona, ki določa prekršek, glede vprašanja, ali je dejanje, za katerega je zoper obdolženca začet postopek, prekršek (1. točka 156. člena ZP-1).

10. Ker je podana uveljavljana kršitev materialnih določb zakona iz 1. točke 156. člena ZP-1, je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti tako, da je na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 spremenilo izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na prekršek po enajstem odstavku 132. člena ZVCP-1 in postopek o tem prekršku ustavilo. Posledično je bilo potrebno razveljaviti odločbo o enotni sankciji in izreči sankcijo za prekršek po točki b sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1, za katerega je sodišče prve stopnje določilo globo 125,18 EUR in 1 kazensko točko.

11. V skladu z določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1 stroški ustavljenega dela postopka o prekršku bremenijo proračun.