Jedro

Iz zapisnika je razvidno, da se pod tekst "Zapisnik je bil prebran in nanj ni bilo pripomb" nista podpisala niti tožnik niti geodet, kar je kršitev določbe 10. odstavka 4. člena Pravilnika o urejanju meje. Vendar pa sodišče ocenjuje, da navedena kršitev ni bistvena, saj ni vplivala oziroma mogla vplivati na odločitev v zadevi. Bistveno namreč je, da je tožnik podal soglasje k poteku predlagane meje, ki je bila na mejni obravnavi konkretizirana. Na strani 5 Zapisnika je njegov podpis, da soglaša s potekom predlagane meje, podpis tožnika pa je tudi na skici predlagane meje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je v izpodbijanem delu izreka drugega odstavka 1. točke odločil, da se kot urejen evidentira del meje med parcelo št. 1305/1 in sosednjimi parcelami 1305/5, 1305/2, 1579/1, 1305/3, 1304, vse k.o. A., ki ga določajo zemljiškokatastrske točke, razvidne iz grafičnega prikaza. V obrazložitvi je navedel, da je bil zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje priložen enoten elaborat geodetske izmere. Pri preizkusu tega ni zavrnil oziroma zavrgel zahtevo za uvedbo postopka, ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje (1. točka 35. člena in 1. točka 51. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN). Vsi lastniki, kot je razvidno iz zemljiške knjige, so v zapisniku z dne 11. 5. 2010 podpisali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, razen Direkcije RS za ceste, ki jo je podpisala kasneje. Preverjeno je tudi, da podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje. Elaborat je izdelan v skladu z 49. členom ZEN.

Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi pa se je opredelil do njegovih ugovorov, ki se nanašajo na potek postopka evidentiranja urejene meje in jih zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da izpodbija odločitev, ker so bila v postopku evidentiranja meje bistveno kršena pravila, predpisana s Pravilnikom o urejanju meje (Pravilnik) in ZEN. Poleg tega pa dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Geodetska uprava preizkusa elaborata ni korektno opravila. Zapisnik namreč ne ustreza bistvenim zahtevam iz 4. člena Pravilnika. Namreč zapisnik o mejni obravnavi na strani 4 pod tekstom: „Zapisnik je bil prebran in ni bilo pripomb“, ni bil podpisan od nikogar od udeležencev mejne obravnave, niti s strani geodeta in voditeljice zapisnika, pri čemer tožnik zatrjuje, da na kraju obravnave ni videl, da bi kdo izrecno pisal kakšen zapisnik oziroma, da bi ga kdo komu diktiral. Utemeljeno se tudi sprašuje, kaj se je dogajalo z zapisnikom od 11. 5. - 4. 6. 2010, saj mejna obravnava med tem časom ni potekala in o vsem tem v samem zapisniku ni nikakršnih podatkov. Kot bistveno kršitev pravil postopka uveljavlja, da mu geodet sploh ni dal možnosti, da bi se kot udeleženec in stranka izjasnil o pomembnih dejstvih glede parcele na stiku s sosednjimi. Ko je na obravnavo nekaj pred 10. uro pristopil, ga je neka ženska, ne da bi se predstavila, vprašala za osebne podatke in mu izročila formular ter na njem pokazala mesto, kjer naj se podpiše in dopiše še datum 11. 5. 2010. Ni mu pojasnila, zakaj potrebuje podpis, sam ni vprašal. Menil je, da potrjuje zgolj navzočnost na kraju samem. Bil pa je brez očal, tako da je bil pri podpisu pozoren le na tisto mesto, kjer se je moral podpisati. Ko je na geodetski upravi zahteval formular s podpisi vseh udeležencev, si je tudi ogledal tekst, napisan iznad okvirja formularja s podpisi lastnikov, zato je v pritožbi navedel, da odločno zanika, da bi na kraju samem podpisal kakšno izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, na katero se sklicuje odločba na tretji strani obrazložitve. Na geodetski upravi je zahteval tudi kopijo izjave, na katero se je sklicevala odločba, pa mu je uslužbenka po pregledu spisa izročila skico predlagane meje s podpisom, na kateri pa takšnega teksta ni bilo napisanega. To skico je predložil pritožbi kot dokaz, kaj mu je pisarna v Litiji izročila, čeprav je zahteval kopijo povsem določne izjave. V pritožbi je tudi navedel, da pred podpisom formularja ni bil uradno opozorjen, kaj s podpisom na formularju dejansko potrjuje. Na njegove pritožbe drugostopni organ ni odgovoril. Meni, da zapisnik ne odgovarja določbi petega odstavka 4. člena Pravilnika. Iz spornega zapisnika pa zahtevano ne izhaja. Geodetska uprava pri preizkusu v okviru 35. člena ZEN tega ni ugotovila. Oba organa se oklepata formularja s podpisi lastnikov, čeprav iz zapisnika sploh ni razvidno, kdaj je geodet za posameznega udeleženca določil predlagano mejo za njegovi del parcele in ali je bil udeleženec prisoten pri določitvi meje ter kaj je glede nje na licu mesta izjavil. Zato opozarja, da potek predlaganih meja na že omenjenem formularju sploh ni konkretiziran za vsakega udeleženca posebej, zato iz takega formularja tudi ni nedvoumno razvidno, na katero predlagano mejo ali njen del se izjavljeno soglasje nanaša. V določbah Pravilnika ni izrecno predpisano, da bi moralo biti soglasje udeležencev podpisano na posebnem formularju, pač pa bi moralo vse to biti sestavni del samega zapisnika mejne obravnave, tem bolj zaradi tega, ker se lahko udeleženec o sami meji izjasni šele potem, ko mu jo je geodet v naravi tudi pokazal. Tožniku pa potek meje ni bil pokazan, zato se o njej ni mogel izjasniti. Mejna obravnava je bila začeta ob 10. uri in zaključena ob cca 11.30 uri, ter ob zaključku mejne obravnave mu zapisnik ni bil prebran in ga tudi ni lastnoročno podpisal, kot to tudi določata 4. člen Pravilnika in 32. člen ZEN. Glede na vsebino zapisnika na drugi strani izrecno navaja, da ga geodet ni vprašal, ali se želi seznaniti z mejo po podatkih zemljiškega katastra, niti ga tožnik ni prosil, da ga geodet seznani s tako mejo, zato je tak zapis v zapisniku zavajajoč. Tudi ne ustreza poteku mejne obravnave. Iz zapisnika tudi ni razvidno, da bi geodet udeležencem pokazal mejo po podatkih zemljiškega katastra v naravi ter da bi bili udeleženci pri teh geodetovih dejanjih prisotni in kaj naj bi izjavili. Ista ugotovitev velja tudi glede predlaganih meja za evidentiranje, ki se navajajo pod zaporednimi številkami od 1 do vključno 9. Tudi glede njih v samem zapisniku ni nobenih izjav o danem soglasju, čeprav so take izjave po določbi 4. člena Pravilnika obvezna sestavina. Z določenim delom meje na parceli se ne strinja. Pri točkah 4004 in 4003 je mogoče reči, da so v naravi postavljene od roba uživalne meje parcele več kot 2 m v notranjost parcele 1304 ter se v isti oddaljenosti od roba uživalne meje nahajajo tudi ostale točke, postavljene v smeri proti državni cesti, kar pomeni, da je geodet s tako postavitvijo točk v naravi dejansko in neupravičeno odstopil tožnikovo zemljo drugim udeležencem. Za takšno postopanje pa ni bil pooblaščen. Tožnik in njegovi predniki so od leta 1932 uživali parcelo 1304 v nespremenjenem obsegu, pa čeprav mejnih označb parcele na stiku s sosednjo parcelo 1305/1 že takrat ni bilo, niti jih ni danes. Kljub temu pa njegova družina z vsemi bivšimi sosedi na parceli 1305/1 nikoli ni bila v sporu. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Stranka z interesom v tem postopku Direkcija Republike Slovenije za ceste v odgovoru na tožbo navaja, da v točki 8912, s katero meji državna cesta na tožnikovo parcelo, ta za tožnika ni sporna.

Stranke z interesom v tem postopku B.B., C.C., D.D., E.E., F.F., G.G. ter etažni lastniki na naslovu ..., na tožbo niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

Uvodoma je sporno, ali zapisnik o mejni obravnavi z dne 11. 5. 2010 ustreza postopkovnim pravilom, določenim v Pravilniku in ZEN. V zvezi z ugovori tožnika, ki opozarja na posamezne kršitve, mu sodišče pritrjuje, da iz zapisnika na strani 4 pod tekstom „Zapisnik je bil prebran in nanj ni bilo pripomb“ ni podpisan tožnik niti geodet, kar je kršitev določbe 10. odstavka 4. člena Pravilnika. Vendar pa sodišče ocenjuje, da navedena kršitev ni bistvena (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), ker ni vplivala oziroma mogla vplivati na odločitev v zadevi. Bistveno, na kar se je oprl tudi upravni organ, je, da je tožnik podal soglasje k poteku predlagane meje. V tem okviru pa sodišče kršitev ne ugotavlja. Iz zapisnika izhaja, da so se lastniki seznanili z mejo po podatkih zemljiškega katastra (del zapisnika, ki se nanaša na tožnika je na strani 3 točka 1 – evidentira se meja oziroma del meje med parcelo 1305/1 in sosednjimi parcelami 1304 in 1579/1, del meje poteka od mejne točke 8000, ki predstavlja tromejo parcel 1305/1, 1579/1 in 1304 in gre preko točk 8002, 8003 do mejne točke 8023, kjer se del predlagane meje zaključi). Potek predlagane meje je bil torej konkretiziran tudi za tožnika. Na strani 5 zapisnika je podpis tožnika, da soglaša s potekom predlagane meje, podpis tožnika je tudi na skici predlagane meje. Tako dano soglasje k poteku meje pa ustvarja učinke, ki so bili podlaga za sporni izrek. V okviru danega soglasja sodišče kršitvam, kot jih uveljavlja tožnik, ne more slediti. Namreč iz zapisnika te kršitve niso razvidne.

Tožnik ugovarja, da mu meja ni bila pokazana, vendar zapisnik kaže drugače, sam tožnik pa tudi ni podal na zapisnik ugovora, da obravnava ni potekala, kot izhaja iz zapisnika. Sam zapisnik vsebuje potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav, kot določa peti odstavek 4. člena Pravilnika. Na podlagi navedenega sodišče ocenjuje, da je organ pravilno presodil zapisnik o mejni obravnavi kot del elaborata, kot pravno formalno pravilen v okviru 35. člena ZEN.

V zvezi z ugovorom o nepravilno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju pa tožnik ne navaja, kakšna bi bila njegova pokazana meja v okviru konkretnega urejanja (v okviru katastrskih točk 8000, 8002, 8003 in 8023 – namreč le te so predmet urejanja z izpodbijano odločbo). Kolikor meni, da je bila njegova volja v tem okviru na zapisniku napačno zapisana, da je bil v zmoti v zvezi s podajo soglasja o predlagani meji, ima možnost napake volje uveljaviti v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN). V zvezi s točkama 4004 in 4003, ki jih navaja, pa sodišče ugotavlja, da se meja, kot jo ureja izpodbijana odločba, na te točke ne nanaša. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.