Jedro

Oškodovanci, ki so se poleg okrožnega državnega tožilca pritožili zoper oprostilni del sodbe, niso bili v vlogi oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, da bi bilo mogoče odločitev o stroških postopka opreti na določbo drugega odstavka 96. člena ZKP in posledično na 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP ter nadalje na tar. št. 7222 taksne tarife ZST-1, vključno z opombo 7.2 j) in tar. št. 7301 taksne tarife ZST-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog I K 6346/2016-317 z dne 21. 6. 2022 ugodi ter se izpodbijani plačilni nalog razveljavi in se ugotovi, da taksna obveznost ni nastala.

Obrazložitev

1. Uvodoma pritožbeno sodišče povzema relevantne podatke kazenskega spisa: - v obravnavani zadevi je Višje sodišče v Ljubljani kot pritožbeno sodišče s sodbo VII Kp 6346/2016-310 z dne 7. 4. 2022 kot neutemeljeni zavrnilo pritožbi okrožnega državnega tožilca z Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani in pooblaščenke pravnih naslednikov A. A. in B. A., ki jih zastopa D. D., njo pa odvetnica E. E., zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kočevju I K 6346/2016-295 z dne 8. 10. 2021 in slednjo potrdilo. Odločilo je še, da je C. A. dolžan plačati na 657,00 EUR odmerjeno sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. V obrazložitvi je navedlo, da je taksno odmerilo na podlagi 16. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), pri čemer je kot osnovo za odmero upoštevalo višino premoženjskopravnega zahtevka in taksno tarifo 7222 (opomba 7.2.j) ZST-1; - nato je sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog I K 6346/2016-317 z dne 21. 6. 2022 C. A. za plačilo sodne takse 657,00 EUR; - zoper plačilni nalog je pooblaščenka ugovarjala; - z izpodbijanim sklepom I K 6346/2016-321 z dne 17. 8. 2022 je sodišče prve stopnje ugovor zavrnilo ter pojasnilo, da skladno s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče v skladu z določbami členov 92-97 ZKP.

2. Pooblaščenka je zoper slednji sklep vložila pritožbo zaradi kršitve določb ZST-1 in bistvene kršitve določb postopka ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru z dne 12. 7. 2022 ugodi in se plačilni nalog z dne 21. 6. 2022 razveljavi, podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Po preučitvi pritožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

4. Pritožnica utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni odgovorilo na trditve v ugovoru, namreč, da je bilo C. A. naloženo plačilo sodne takse brez ustrezne podlage v zakonu ter je tako zagrešilo kršitev kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da o dolžnosti plačila stroškov, ki nastanejo pri višjem sodišču, odloča dokončno to sodišče, vendar le-to ni nezmotljivo. Skladno s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1, ki ureja pravno sredstvo zoper plačilni nalog, mora sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog, o ugovoru odločiti na način, da ga zavrne, zavrže (kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega) ali pa ugovoru ugodi. V slednjem primeru razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da taksna obveznost ni nastala ali da je taksa že plačana ali pa določi novo višino takse. V obravnavani zadevi je v izpodbijanem sklepu izostala vsebinska presoja ugovornih navedb, ki jih posledično pritožnica ponavlja v pritožbi.

5. Pritožbeno sodišče pritožnici ob (ponovni) preučitvi svoje odločitve o naložitvi plačila sodne takse pritrjuje, kajti sámo je 7. 4. 2022 sprejelo napačno odločitev glede plačila sodne takse, kar je potrebno sanirati.

6. Bistveno za odločitev o odmeri takse je, da pravni nasledniki A. A. in B. A. niso imeli statusa stranke v kazenskem postopku (to sta bila obdolženec in državni tožilec), saj so bili (le) oškodovanci, ki pa so imeli pravico pritožiti se zoper oprostilni del sodbe, izdane na prvi stopnji (četrti odstavek 367. člena ZKP). Niso torej bili v vlogi oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca, da bi bilo mogoče odločitev o stroških postopka opreti na določbo drugega odstavka 96. člena ZKP in posledično na 6. točko drugega odstavka 92. člena ZKP ter nadalje na tar. št. 7222 taksne tarife ZST-1, vključno z opombo 7.2 j) in tar. št. 7301 taksne tarife ZST-1. Opomba 7.2. j) tudi sicer govori o pravnem položaju, ko državni tožilec prevzame pregon od oškodovanca kot tožilca. Takso po tar. št. 7301, v zvezi s 16. členom ZST-1, pa skladno z opombo 7.3 a) plača obdolženec.

7. Ker je pritožba pritožnice utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, torej ugovoru zoper izpodbijani plačilni nalog ugodilo ter izpodbijani plačilni nalog razveljavilo ob ugotovitvi, da taksna obveznost ni nastala.