Jedro

Sodišče - nepravdno napoti na pravdo udeleženca, katerega pravica je manj verjetna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom N 28/2019 z dne 9. 11. 2020 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja prekine. Nasprotnega udeleženca se napoti, da v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa zoper predlagateljico vloži tožbo na ugotovitev, da spadajo v skupno premoženje nepremičnini ID znak: parcela ... *194 in parcela ... 738, oziroma podrejeno vlaganje v nepremičnino z znakoma parcela ...*194 in parcela ...738 v skupnem znesku 60.000,00 EUR, da se ugotovijo vlaganja v nepremičnini in da prihranki pri banki ... d.d. v skupnem znesku 64.627,83 EUR ne predstavljajo skupnega premoženja udeležencev, ampak je to posebno premoženje nasprotnega udeleženca. Prav tako mora nasprotni udeleženec dokazati obstoj višjega deleža na skupnem premoženju. Glede nepremičnin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da jih je predlagateljica prejela od svoje matere na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Predlagateljica je trdila, da to premoženje ne spada v skupno premoženje, ker udeležencema tega postopka ni bilo treba izpolnjevati obveznosti iz te pogodbe. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni bilo potrebno izvrševati niti predlagateljici kot prevzemnici niti nasprotnemu udeležencu, zato to premoženje ne predstavlja skupnega premoženja, ampak posebno premoženje predlagateljice, zato je štelo trditev nasprotnega udeleženca, da gre za skupno premoženje za manj verjetno, saj je v zemljiški knjigi kot edina lastnica navedenih nepremičnin vpisana predlagateljica. Enako velja za zatrjevana vlaganja v nepremičnini na naslovu L. v znesku 60.000,00 EUR. Sodišče je še ugotovilo, da so predmet ugotavljanja obsega skupnega premoženja denarna sredstva – prihranki v skupnem znesku 64.627,85 EUR, ki so obstajali v času razpada življenjske skupnosti 2. 4. 2018 in katerih obstoj in višina med udeležencema nista bila sporna. Glede teh sredstev je sodišče štelo za manj verjetno trditev nasprotnega udeleženca, da ta celotni znesek predstavlja njegovo posebno premoženje, ki ga je uspel v teh letih prihraniti, sploh ob njegovih trditvah, da je sam celo v večji meri kot predlagateljica prispeval tako k vlaganju v nepremičnine, kot h kritju življenjskih stroškov. Sodišče je zato na pravdo napotilo nasprotnega udeleženca.

2. Sodišče je še sklenilo, da se bo nadaljeval nepravdni postopek z delitvijo skupnega premoženja, ko bo pravnomočno končan pravdni postopek, na katerega je napoten nasprotni udeleženec in bo znan celoten obseg skupnega premoženja ter višina deležev na premoženju.

3. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Najprej navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vso dosedanjo zbrano procesno gradivo in trditveno podlago obeh udeležencev tega postopka, na kar je sodišče prve stopnje opozorilo že Višje sodišče v Celju s sklepom I Cp 284/2020 z dne 26. 8. 2020. V pritožbi nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje vnovič povsem napačno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca, ki zatrjuje, da predstavljata nepremičnini z ID znakom parcela ...194 in parcela ...738, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo skupaj z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadovnjakom, in travnikom na naslovu L., skupno premoženje, to premoženje sta oba pridobila na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Sklenila jo je sicer zgolj predlagateljica, vendar to še nikakor ne pomeni, da nepremičnine, pridobljene z Izročilno pogodbo o dosmrtnem preživljanju predstavljajo njeno posebno premoženje. V skladu z določbo 67. člena Družinskega zakonika je skupno premoženje zakoncev vso premoženje in pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze. Ker sta v konkretnem primeru obveznosti, po pogodbi o preživljanju izpolnjevala oba udeleženca postopka, bi se zato moralo šteti tudi to premoženje, kot skupno premoženje obeh zakoncev. Sodišče je nepravilno štelo pravico nasprotnega udeleženca za manj verjetno, ker je v zemljiški knjigi kot edina lastnica obeh navedenih nepremičnin vpisana predlagateljica. Sodišče ni upoštevalo domneve enakih deležev. Nadalje je po mnenju nasprotnega udeleženca sodišče tudi povsem napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo tudi v delu, kjer je na pravdo napotilo nasprotnega udeleženca v zvezi z zatrjevanim višjim deležem na skupnem premoženju, kot tudi v zvezi s trditvijo, da prihranki v skupnem znesku 64.627,83 EUR ne predstavlja skupnega premoženja. Nasprotni udeleženec je namreč dokazal, da navedeni prihranki izvirajo iz njegovega posebnega premoženja in sicer iz prejete kupnine za stanovanje v R., ki ga je kupil leta 1993 sam, še preden je spoznal predlagateljico in iz prejetih najemnin od oddaje tega stanovanja v najem in to predstavlja njegovo posebno premoženje, kot tudi prejeta kupnina od prodaje tega posebnega premoženja. V izpodbijanem sklepu je sodišče v dveh identičnih vprašanjih svojo odločitev utemeljilo na dveh različnih pravnih podlagah. Enkrat je štelo, da domneva iz 11. člena SPZ nadvlada nad domnevo iz 67. člena Družinskega zakonika, drugič pa je štelo, da domnevo iz 67. člena Družinskega zakonika nadvlada domneva iz 11. člena SPZ. Nasprotni udeleženec je bil v zemljiški knjigi vpisan kot edini lastnik nepremičnine in sicer stanovanja v R. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter se vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša še pritožbene stroške.

4. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki je nanjo odgovorila. Glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju je predlagateljica mnenja, da je bistvena okoliščina ta, da nasprotni udeleženec, skupaj s predlagateljico nikoli ni izvrševal dolžnosti po tej pogodbi o dosmrtnem preživljanju iz leta 2003, kar sta starša predlagateljice sama skrbela zase do svoje smrti in sta zase in iz svojih prihrankov do smrti plačevala tudi vse stroške preživljanja, medtem kot nasprotni udeleženec ni nikoli prispeval ničesar. Glede plačevanja elektrike pa predlagateljica pojasnjuje, da je vse druge stroške plačevala ona in pa starša, električni priključek pa je bil skupen za vse. Glede sredstev v višini 64.627,83 EUR pa je mnenja, da je sodišče sprejelo pravilno odločitev. Nasprotni udeleženec je namreč za nakup stanovanja vzel kredit, katerega do poroke v letu 1997, še ni odplačal. Nasprotni udeleženec je tekom trajanja zakonske zveze odplačeval kredit, medtem ko sta se udeleženca preživljala iz posebnega premoženja predlagateljice. Iz tega razloga prihranki ter stanovanje v R., spadajo v skupno premoženje udeležencev. Predlaga, da se pritožba zavrne.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po določbi drugega odstavka 155. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 odloči sodišče o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja. Na pravdo napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manjvredno, lahko pa tudi drugega udeleženca, glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

7. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu s to določbo in se je po zaključku sodišča druge stopnje pravilno materialnopravno opredelilo do tega, da je nasprotnega udeleženca napotilo na pot pravde glede, v izreku izpostavljenih stvarnopravnih in družinskopravnih vprašanj iz DZ in je pri tem pravilno štelo, da je pravica nasprotnega udeleženca glede nepremičnin in glede prihrankov iz kupnine v denarnem znesku 64.627,88 EUR, manj verjetna od pravice predlagateljice. Pri tem je pravilno tehtalo med navajanji obeh udeležencev. Pravilno je štelo, da sta nepremičnini parc. št. ...*194 in parc. št. ...738, ki v naravi predstavljata stanovanjsko hišo, skupaj z gospodarskim poslopjem, vrtom, sadovnjakom in travnikom na naslovu L. posebno premoženje predlagateljice, kajti predlagateljica je zatrjevala, da je to premoženje pridobila na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju od svojih staršev in da pri izvrševanju te pogodbe nasprotni udeleženec ni sodeloval. Kot bistveni kriterij pa je uporabilo dejstvo, da je v zemljiški knjigi vpisana kot edina lastnica teh dveh nepremičnin predlagateljica in da se po prvem odstavku 11. člena Stvarnopravnega zakonika domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, to pa je predlagateljica. Pravilno sicer pritožnik navaja, da po določbi 67. člena DZ predstavlja skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze ali življenjske skupnosti zakoncev in da se tudi skupni prihranki štejejo kot skupno premoženje. Ker pa je, kot že povedano v zemljiško knjigo vpisana kot edina lastnica teh nepremičnin le predlagateljica, je zato sodišče prve stopnje štelo kot bistveni kriterij za napotitev nasprotnega udeleženca na pot pravde v tej zvezi, ravno to dejstvo. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo, da je glede zneska 64.627,83 EUR manj verjetna pravica nasprotnega udeleženca, da ta znesek v celoti predstavlja njegovo posebno premoženje. Nasprotna udeleženka je namreč dokazovala, da so ta sredstva bila pridobljena tekom trajanja zakonske zveze in zato predstavljajo skupno premoženje obeh strank tega nepravdnega postopka, ker velja zakonska domneva iz 67. člena DZ. Sodišče pa je kot odločilno upoštevalo dejstvo, da je predlagateljica zatrjevala, da se je predmetno stanovanje odplačevalo v času trajanja zakonske zveze in da je tožnik plačeval kredit s svojimi sredstvi, pri tem pa je glede ostalih sredstev za preživljanje morala poskrbeti predlagateljica. Tako je pravica nasprotnega udeleženca, da je sam pridobil lastninsko pravico na nepremičnini in posledično denarna sredstva, manj verjetna od zakonske pravice predlagateljice.

9. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 1. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, v delu ki ga izpodbija nasprotni udeleženec. Nasprotni udeleženec je sicer priglasil pritožbene stroške, vendar se glede na določbo člena 165 ZPP odločitev o stroških tega nepravdnega postopka, pridrži za končno odločbo.