Jedro

V zadevah javnih razpisov je presoja sodišča glede izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je organu, ki ocenjuje projekte, prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Navedeno pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim obvestilom o izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2015 (II. faza ocenjevanja) zavrnil projekt tožeče stranke s številko prijave 884, z naslovom Temeljni pravni okvir zdravstva v Republiki Sloveniji, ki ga vodi A.A. Tožeča stranka je opravila evalvacijo na javni razpis prijavljenih projektov v skladu s Pravilnikom o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (Uradni list št. 4/11-92/14 v nadaljevanju Pravilnik), z Metodologijo ocenjevanja prijav za razpise št. 6319-2/2013-14 dne 10. 12. 2014 (v nadaljevanju Metodologija) in javnim razpisom. Na podlagi sklepa Znanstvenega sveta agencije (v nadaljevanju ZSA) o predlogu izbora prijav projektov za II. fazo javnega razpisa za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2015 z dne 29. 5. 2015, je direktor agencije izdal sklep o izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov po I. fazi ocenjevanja z dne 1. 6. 2015. Na podlagi navedenega sklepa je bilo v II. fazo ocenjevanja uvrščenih 365 prijav predlogov, raziskovalnih projektov (projekti kategorije A). V II. fazo javnega razpisa izbrani prijavitelji so bili z obvestilom z dne 4. 6. 2015 pozvani, da v skladu s 87. členom Pravilnika in 7. točko javnega razpisa oddajo dopolnitev predloga raziskovalnega projekta. Spletni portal za prijavo je bil odprt od 11. 6. 2015 do 15. 7. 2015. Od 365 upravičencev, ki so se uvrstili v II. fazo ocenjevanja je bilo oddanih 354 pravočasnih in popolnih prijav. Zaradi odstopa prijavitelja od prijave je bil pri treh prijaviteljih postopek ustavljen. Prijave so bile poslane recenzentom v ocenjevanje. V skladu z Metodologijo so vsako prijavo ocenjevali trije tuji recenzenti, ki so ocenjevali naslednje kriterije: raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine, družbeno-ekonomska oziroma kultura relevantnost raziskovalnih rezultatov raziskovalca oziroma skupine raziskovalcev, raziskovalna oziroma razvojna kakovost prijave, relevantnost in potencialni vpliv rezultatov prijave in izvedljivost predloga.

2. Vsak prijavitelj projekta je po zaključku ocenjevanja prejel vse ocene predloga projekta (število točk po posameznih elementih ocenjevanja) in mnenje recenzentov. Agencija je prijavitelje pozvala, da v določenem roku vodje projektov pošljejo svoj komentar ? odziv na ocene in mnenja recenzentov. V dneh od 9. 11. do 12. 11. 2015 je na panelu občasno strokovno telo skupaj s tujimi panelisti v prisotnosti opazovalcev (predstavnikov znanstvenih svetov ved) obravnavalo vse predloge projektov. Ocenjevanje prijav je potekalo skladno z Metodologijo, ki podrobno opredeljuje kriterije in kazalce ocenjevanja ter določa merila in način ocenjevanja prijav in javnim razpisom. Na podlagi rezultatov izvedenega ocenjevanja s katerimi je bil prijavitelj seznanjen po pridobitvi ocen recenzentov in obravnave na panelu, je predlog tožeče stranke dosegel končno število 18,93 točk. Na podlagi določb Pravilnika, da pri oblikovanju predloga sklepa o uvrstitvi prijav raziskovalnih projektov, panel upošteva tudi kapaciteto področij (količino zaključenih projektov in število potekajočih projektov), določila javnega razpisa glede okvirnega ohranjanja razmerij sredstev med posameznimi znanstvenimi vedami in zagotavljanja ustreznega deleža posameznih tipov projektov javnega razpisa, se prijava tožeče stranke glede na doseženo število točk ni uvrstila dovolj visoko.

3. Tožeča stranka je vložila ugovor zoper obvestilo o izboru prijav, ki ga je Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (v nadaljevanju Upravni odbor) zavrnil. Pri obravnavi ugovora in pripravi odločitve o ugovoru je Upravni odbor upošteval določbo prvega odstavka 28. člena Pravilnika, ki določa, da predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti ocena prijave, dana v postopku ocenjevanja s strani recenzentov. Predmet ugovora je lahko samo kršenje postopka izbora ali očitna napaka. Ocena je lahko posredno predmet ugovora samo v primeru, ko se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora. Javni razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 94/14 dne 24. 12. 2014, istega dne pa je bila celotna razpisna dokumentacija objavljena tudi na spletni strani Agencije. Prijavitelj je s podpisom na svoji prijavni vlogi podal med drugim tudi izjavo, da je seznanjen z vsemi pogoji javnega razpisa na katerega se prijavlja in z vsebino vseh listin navedenih v objavljenem razpisu, se z njimi strinja in jih v celoti sprejema.

4. V ugovoru tožnik navaja tudi, da so bili dodatni kriteriji dostopni le ožjemu krogu, pri čemer ne navaja za kakšne dodatne kriterije gre. Iz javno dostopnih dokumentov je razviden evalvacijski postopek kot tudi vsa ustrezna dokumentacija. Navodilo za izpolnjevanje obrazca ARRS-RPROG-VPETOST-D 2014 (v nadaljevanju obrazec), ki je akt poslovanja in ki je bil sestavni del razpisne dokumentacije je bil oblikovan skladno s 15. točko 35. člena Pravilnika. Skladno z 88. členom Pravilnika so bile recenzentske ocene posredovane prijaviteljem, ki so na ocene lahko podali svoje mnenje. Panel pri obravnavi prijav razpolaga s celotno dokumentacijo, recenzentskimi ocenami, komentarji in morebitnimi odzivi prijaviteljev na pisne ocene oziroma komentarje recenzentov.

5. Neutemeljene so navedbe ugovora v zvezi z vsebino pritožbe in podpisom pogodb z izbranimi prijavitelji. Ne samo Pravilnik, tudi 15. člen Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD) določa, da vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji. Enako velja tudi glede navedb, ki se nanašajo na vsebino ugovora, saj že ZRRD v 15. členu določa, da se ugovor lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake. Postopek v zvezi z ugovorom opredeljujejo 28., 29. in 30. člen Pravilnika. Prijave v I. in II. fazi javnega razpisa so ocenjevali tuji recenzenti, ki so bili imenovani skladno z Metodologijo iz predlaganega nabora recenzentov kakor je določeno v 2. odstavku 172. k člena Pravilnika. Skladno s 4. odstavku 83. člena Pravilnika so panel sestavljali člani strokovnega telesa in tuji panelisti, ki jih je bilo najmanj toliko kot članov strokovnega telesa. Člane panela iz vrst recenzentov je na predlog strokovnega telesa imenoval direktor. Na panelu je kot opazovalec sodeloval tudi predstavnik ustreznega ZSA, ki so ga izmed sebe določili člani tega sveta. Rezultat panelne razprave je bila razvrstitev projektov znotraj posameznih vrst projektov in področij. Ocena projekta je sestavljena kot povprečna ocena. Panel je posebej obravnaval predloge projektov pri katerih so se ocene recenzentov bistveno razlikovale in se odločil ali povprečje ocen dejansko odraža vrednost predlaganega projekta. Če povprečje ni odražalo vrednosti projekta, je panel izločil največ eno oceno in izračunal novo povprečje brez izločene ocene oziroma upošteval preostalo oceno. Panel je moral obravnavati predloge projektov pri katerih je ena ocena odstopala najmanj za +/- 10% od povprečja ocen. Predlog razvrstitve prijav za sofinanciranje projektov je bil sprejet z večinsko odločitvijo in s pisno obrazložitvijo ocen. Upravni odbor je predlogu komisije v celoti sledil in ugotovil, da je bil postopek izbora projektov voden in izpeljan na podlagi in v skladu z določbami Pravilnika in Metodologije. Evalvacija projekta je bila izvedena v skladu z javnim razpisom in z Metodologijo. Strokovna telesa agencije, ki so evalvirala projekt so samostojna in neodvisna v mejah svoje pristojnosti in kot taka odgovorna za pravilno obravnavo predloga projekta v postopku ocenjevanja in uvrstitve v II. fazo ocenjevanja. V postopku izbora ni bilo narejene očitne napake niti ni prišlo do kršitve postopka izbora, ker je bil projekt pravilno obravnavan in je do zavrnitve predloga prijave projekta prišlo na podlagi določil Metodologije, ki opredeljuje elemente ocenjevanja ter določa način ocenjevanja prispelih prijav.

6. Tožeča stranka vlaga tožbo iz vseh razlogov iz 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ter zaradi kršitev Ustave RS in zoper celotno odločbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS 6316-15/2014-3113 z dne 1. 12. 2015 s predlogom, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov predmetnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka paricijskega roka dalje do plačila vseh 15 dneh pod izvršbo. Že v ugovoru je tožeča stranka uveljavljala postopkovne kršitve pri izvedbi postopka, zlasti nepreglednost in nepravočasno objavo razpisne dokumentacije, javno nedostopnost kriterijev razpisa, okoliščino, da je bilo navodilo za izpolnjevanje obrazca oblikovano po zaključenem pozivu za oddajo projektov, kršitev ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva ter obstoj konfliktov interesa pri ocenjevanju projektov.

7. Tožnik najprej uveljavlja okoliščino diskriminatornega ocenjevanja projektov s področja pravnih znanosti, saj je bila sestava ocenjevalcev projekta v veliki večini iz nepravnikov. Bili so strokovnjaki ekonomske, sociološke, celo urbanistične in arhitektonske stroke, ki nimajo nikakršne bistvene povezave s področjem prava in katerih strokovna (in tudi znanstvena) metodologija se v bistvenem razlikuje od ustaljene metodologije dela (kakor tudi sklepanja) na področju prava. Iz določb Pravilnika izhaja, da morajo biti recenzenti strokovnjaki kar pomeni, da mora biti njihova strokovnost podana iz področja ocenjevanja in ne katerega drugega področja znanstvenega ali strokovnega dela. Druga zahteva Pravilnika iz katerega izhaja zahteva po strokovnosti določene stroke pa je zahteva po uporabi ustrezne metodologije pri ocenjevanju prijavljenih projektov. Le strokovnjak določenega področja lahko uporabi ustrezno metodologijo in obratno, strokovnjak na določenem področju je lahko le tisti, ki ima veščino uporabe ustrezne metodologije tega področja. V konkretnem primeru je bil ocenjevalec prijavljenega projekta tožeče stranke le prof. dr. B.B. iz pravne stroke. Prof. dr. C.C. ima izobrazbo in strokovne reference iz področja poslovnih ved (marketing), prof. dr. D.D. iz področja psiholoških in teoloških znanosti, prof. dr. E.E. iz področja javno finančne stroke, prof. dr. F.F. iz področja urbanizma, prof. dr. G.G. iz področja sociologije in dr. H.H. iz področja arhitekture. Že iz Pravilnika izhaja zahteva po strokovnih ocenjevalcih pri čemer je tožeča stranka na stališču, da je slednje edino mogoče pravilno razlagati kot strokovnjake tiste stroke, iz področja katere je posamezni prijavljeni projekt. Ta zahteva izhaja tudi iz splošnih predpisov o vodenju upravnega postopka. Kolikor upravni organ (ali sodišče v primeru spora znotraj sodne pristojnosti) ne razpolaga z zadostnim znanjem s področja pravil, znanosti in strok se slednje dokazuje z izvedenci, ki so strokovnjaki določenega znanstvenega ali strokovnega področja. Zato je organ prve stopnje z nepravilno (nestrokovno) sestavo panela ocenjevalca storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka, kakor tudi posledično napačno ugotovil dejansko stanje. Poleg tega pa je toženka s takšno (neustrezno) sestavo ocenjevalnega panela tudi prekršila ustavno zagotovljeno načelo enakosti pred zakonom, saj je upravni organ pri izbiri strokovnih ocenjevalcev ravnal na očitno diskriminatoren način. Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno. Zato tožeča stranka predlaga zaslišanje predsednika upravnega odbora ARRS, prof. dr. I.I., direktorja ARRS in predsednika sveta ARRS, ki bodo znali izpovedati o postopku izbora panela strokovnjakov za ocenjevanje projektov glede okoliščine strokovne primernosti slednjih glede področnih kvalifikacij.

8. Tožeča stranka uveljavlja tudi bistveno procesno kršitev v zvezi z okoliščino, da izbirna dokumentacija obravnavanega projekta ni bila pregledna in tudi ne v celoti objavljena. Poleg tega niso bila javno objavljena merila za izbor projektov. S tem je prišlo do kršitev pravil Pravilnika glede objave razpisa in vsebine razpisne dokumentacije (11., 12. in 13. člen Pravilnika). Niso bili javno dostopni dodatni kriteriji razpisa, v katere tožeča stranka kot prijavitelj projekta ni imela vpogleda, kar prav tako predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Zaradi nedostopnosti objave (vseh) kriterijev vrednotenja projekta, je bila tožeča stranka (zaradi procesne kršitve) postavljena v slabši položaj glede uveljavljanja svojih pravic, kakor bi bil njen položaj ob poznavanju (razkritju) slednjih. Navodilo za izpolnjevanje obrazca je bilo oblikovano šele tri mesecu po zaključnem pozivu za oddajo projektov, pri tem pa tudi ni javno poznano s strani koga je bil ta obrazec oblikovan in s strani koga sprejet. Vse navedene kršitve postopkovnih pravil so takšne, ki so vplivale na izid postopka.

9. V postopku izbire je prišlo tudi do kršitev ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva. V obvestilu o izboru prijav ni navedenega postopka glede pravnega sredstva, saj pravni pouk ne vsebuje opisa ugovornega postopka (kateri organ bo obravnaval potencialni ugovor in po kakšnih merilih bo upoštevano mnenje prijavitelja kot upravičeno ali neupravičeno). Kot bistveno kršitev pravil postopka tožnik navaja tudi v pouku o pravnem sredstvu prvostopenjske odločbe navedeno, da predmet ugovora ?ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav, niti ocena predlaganega projekta? ter da je predmet ugovora lahko samo "kršenje postopka izbora ali očitna napaka". Takšna vsebinska (materialna omejitev) ugovornih razlogov predstavlja po stališču tožeče stranke, očitno kršitev ustavno zagotovljene pravice do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS zaradi katere bi bilo treba v tem postopku izpodbijano odločbo tožene stranke odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da 24. člen Pravilnika ne določa podrobneje zahtev po področni sestavi ocenjevalnih teles. Izpostavlja, da tožeča stranka uporablja pojem ocenjevalec v različnih pomenih, enkrat v smislu recenzentov, drugič v smislu panelistov oziroma članov občasnega strokovnega telesa, vsem vlogam pa želi pripisati enak pomen in enake zahteve glede izpolnjevanja sestave oziroma zahtevanih pogojev. Tožena stranka zato pojasnjuje, da postopek izbora prijav raziskovalnih projektov poteka v skladu s Pravilnikom, Metodologijo in javnim razpisom. V postopku izbora prijav je treba ločevati med vlogo občasnega strokovnega telesa, recenzentov in panelistov. Po določbi 83. člena Pravilnika ocenjevanje vodi strokovno telo pristojno za ocenjevanje projektov. Navedeno občasno strokovno telo ima v celotni fazi ocenjevanja funkcijo poročevalca, v okviru katere izvaja naslednje naloge: pregled ocen recenzentov v smislu nedoslednosti ocen in utemeljitev glede na določila Metodologije in poročanje panelu o ocenah recenzentov pri posameznih projektih. Ocenjevanje prijav raziskovalnih projektov poteka na način recenzentskega sistema. V skladu s 83. členom Pravilnika in Metodologijo je ocenjevanje v izključni pristojnosti ocenjevalcev, ki so kot strokovnjaki na določenih področjih pristojni za problematiko, ki je predmet raziskovalnega projekta. Recenzenti so v obravnavanem primeru ocenjevali prijave v skladu s kriteriji, ki jih določa 89. člen Pravilnika. Tožena stranka se strinja z navedbami tožeče stranke, da morajo biti recenzenti strokovnjaki s področja ocenjevanja. Recenzent je na področju znanosti nedvomno pomemben, saj na njegovem mnenju temelji odločitev o uvrstitvi predloga projekta v financiranje. Po določbi 84. člena Pravilnika se pri imenovanju recenzentov upošteva enakomerna zastopanost ter uravnoteženost iz posameznih znanstvenih ved glede na specifične značilnosti raziskovanja znotraj znanstvenih ved.

11. Pomen izbire recenzenta z zahtevo izpolnjevanja znanstvene odličnosti in poznavanja področja predmeta ocenjevanja izhaja tudi iz 172. m člena Pravilnika, ki določa, da lahko občasno strokovno telo v primeru, ko se med postopkom ocenjevanja ugotovi, da izbira recenzenta glede na predmet ocenjevanja ni bila ustrezna, recenzenta zamenja. Pravilnik v členu 172. k in 172. l določa izbor recenzentov, pri čemer se nabor recenzentov enkrat letno pregleda in dopolni s predlogi znanstvenoraziskovalnih svetov ved, ki so stalna strokovna telesa znanstvenega sveta agencije. Iz tako oblikovanega nabora recenzentov ZSA za vsak posamezen razpis upoštevajoč vsebino razpisa določi predlog recenzentov na podlagi katerega občasno strokovno telo imenuje recenzente za posamezne prijave predlogov raziskovalnih projektov upoštevaje področje prijave predloga projektov. Vsa navedena pravila so bila upoštevana tudi pri predmetnem javnem razpisu, saj so prijavo tožeče stranke ocenjevali trije tuji recenzenti, ki so raziskovalci na področju ''pravo'', to je na področju na katerega se uvršča projekt tožeče stranke torej strokovnjaki navedenega področja.

12. V nadaljevanju odgovora na tožbo tožena stranka pojasnjuje še vlogo občasnih strokovnih teles in panelov, ter način njihovega dela pri ocenjevanju projektov pri čemer je ob tako določenih nalogah panela pomembno, da so panelisti generalisti, torej da je njihovo delovanje širše in ne ozko specializirano na področje ali podpodročje znotraj znanstvene vede. Zaključek tožeče stranke, da recenzenti niso bili strokovnjaki s področja ocenjevanja prijave (pravo) je podan na pamet, brez dokazov, saj tožeča stranka ne razpolaga z imeni recenzentov, ki pa so sodišču prezentna iz spisne dokumentacije. V primeru ocenjevanja predloga projekta tožeče stranke je bilo ugotovljene, da se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, zato je panel predlog projekta posebej obravnaval. Predlog projekta tožeče stranke je prejel ocene 17,5; 15; in 24,3. Panel je ugotovil, da je recenzent katerega ocena je bistveno odstopala od ocen ostalih dveh recenzentov tudi pri drugih projektih s področja prava, konstanto uporabljal višjo (milejšo) lestvico ocenjevanja, zato se panel ni odločil za izločitev ocene.

13. Glede razpisne dokumentacije tožena stranka pojasnjuje, da je bil predmetni javni razpis objavljen v Uradnem listu RS, št. 94/14, ki je v 15 točki določal, da je razpisana dokumentacija dostopna na spletni strani Agencije. Hkrati z objavo javnega razpisa je tožena stranka na spletni strani objavila tudi vso razpisno dokumentacijo, vključno z merili ocenjevanja in metodologijo ocenjevanja prijav ter drugimi zahtevanimi elementi, določenimi v Pravilniku, ki jih navaja tožeča stranka.

14. Na podlagi obrazca tožena stranka pridobi podatke za izračun kvantitativne ocene A3, ki meri uspešnost raziskovalca (predlaganega vodje projekta) pri pridobivanju sredstev za projekte, ki niso sredstva ARRS, ki hkrati predstavljajo vstopni pogoj za vodje predlaganih projektov. Obrazec na katerega se sklicuje tožeča stranka pa je obrazec namenjen raziskovalcem, ki niso člani programske skupine in je skladno s Pravilnikom (petnajsti odstavek 35. člena) skupaj z navodili za izpolnjevanje obrazca, objavljen kot sestavni del razpisne dokumentacije in ne tri mesece po zaključenem razpisu kot napačno navaja tožeča stranka.

15. Glede ugovorov, ki se nanašajo na pouk o pravnem sredstvu, tožena stranka pojasnjuje, da se z določbo 29. člena Pravilnika želi preveriti postopkovne pomanjkljivosti ali očitne napake v postopku izbire projektov, nikakor pa ne utemeljeno znanstvene ocene recenzenta oziroma ocenjevalnega panela. Navedena ureditev je izpeljana tudi v Pravilniku na način, da je ocena lahko predmet dogovora samo v primeru, ko se prijavitelj sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora. Način recenzentskega ocenjevanja je v znanstveni sferi v svetu sprejet kot najboljši način ocenjevanja znanstvenega dela. Pritožbenega razloga zoper recenzentsko oceno ne pozna nobena razvita zahodna država. Omejitev ugovornih razlogov na razlog kršitve postopka izbora ali očitne napake in samo posredno preko njih na oceno, pomeni tudi zaupanje recenzentov, ki so izbrani zaradi svojega ekspertnega znanja in se zato o njihovi kompetentnosti ne dvomi. Pritožbeni organ v njihove ocene ne sme posegati, saj tu ne gre za pravno temveč strokovno vprašanje. Po povedanem tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano obvestilo.

16. Odgovor tožene stranke na tožbo je bil posredovan tožeči stranki.

17. Tožba ni utemeljena.

18. Po pregledu spisov in izpodbijanih aktov (obvestila in sklepa Upravnega odbora) sodišče sodi, da je izpodbijana odločitev pravilna in skladna s predpisi na katere se sklicuje, to je z določbami zakona (ZRRD) in podzakonskih aktov (Pravilnika in Metodologije), ki sta veljala ob izboru prijav za sofinanciranje raziskovalnih projektov za leto 2015, ter je skladna s pogoji javnega razpisa. Po določbi četrtega odstavka 15. člena ZRRD zoper odločitev tožene stranke o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in ki jo na prvi stopnji sprejme direktor agencije, lahko stranka v 15 dneh po vročitvi vloži ugovor, v katerem odloči upravni odbor Agencije v 30 dneh po njegovem prejemu, ob smiselni uporabi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, določa pa tudi, da zoper odločitev upravnega odbora Agencije ni pritožbe. Po določbi prvega odstavka 13. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ima stranka zoper odločbo izdano na prvi stopnji pravico pritožbe in je samo z zakonom mogoče predpisati, da ta v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena. Iz navedenega izhaja, da ZRRD glede odločitve direktorja tožene stranke o izbiri projekta predvideva možnost ugovora, o katerem odloča prav tako tožena stranka, po drugem organu (upravnem odboru), oba akta skupaj pa predstavljata odločitev tožene stranke, sprejeto v enostopenjskem postopku zoper katero ni pritožbe (enako sklep Upravnega sodišča RS I U 583/2010 in sodba I U 29/2016). Po presoji sodišča izpodbijana odločitev (obvestilo in sklep) vsebuje ustrezno obrazložitev, ki omogoča njen preizkus.

19. Ob tem sodišče poudarja, da je v zadevah javnih razpisov presoja sodišča glede izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je organu, ki ocenjuje projekte, prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Navedeno pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna. Zaradi navedenega je sodna presoja v tovrstnih postopkih zadržana, ter je usmerjena v presojo spoštovanja pravil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

20. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, ki jih vsebuje obrazložitev izpodbijane odločitve. Zato razlogov za odločitev ne ponavlja, temveč se nanje po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 sklicuje.

21. V zvezi s tožbenimi ugovori še dodaja: prijave prijaviteljev se ocenijo po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik in Metodologija. V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožnika, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. Na kakšen način se določijo recenzenti je določeno v Pravilniku, v določbah od 172. k do 172. n člena. Na podlagi člena 172. l mora kandidat za recenzenta izkazovati znanstveno ali strokovno odličnost tako, da izpolnjuje pogoje za vodjo temeljnega ali aplikativnega raziskovalnega projekta (prvi odstavek); izpolnjevanje pogojev za tujega recenzenta se določi kvalitativno. Občasno strokovno telo pri imenovanju recenzenta upošteva mednarodne primerljive podatke, kakršni so: objave v uglednih mednarodnih revijah; H-indeksi; citati, ustanova, v kateri je zaposlen; ustanove, ki so ga predlagale (drugi odstavek). Po določbi četrtega odstavka 172. k člena, se seznam recenzentov, ki so sodelovali pri ocenjevanju, objavi ob koncu leta po abecednem redu za posamezno leto, in to za ocenjevalne postopke skupaj na spletnih straneh agencije. Seznam je razdeljen na dva dela, in sicer na seznam recenzentov znanstvene uspešnosti in seznam recenzentov razvojno-strokovne uspešnosti. Področje njihovega dela je zaupno.

22. Strokovnjaki, ki jih poimensko navaja tožba, so bili člani občasnega strokovnega telesa, panela in predstavnik znanstvenih strokovnih projektov za leto 2015. Gre za podatke, ki jih je tožeča stranka pridobila od tožene stranke v postopku dostopa do informacij javnega značaja. Niso pa ti strokovnjaki opravljali delo recenzentov obravnavanega projekta.

23. Po vpogledu v upravne spise, sodišče ugotavlja, da sta vsaj dva od treh recenzentov po dostopnih podatkih iz spleta, strokovnjaka s pravnega področja (profesorja prava), na kar je opozorila tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo. Zato je po presoji sodišče ugovor tožeče stranke glede vprašanja strokovnosti recenzentov, neenake obravnave in diskriminatornost, neutemeljen. Tožena stranka v odgovoru na tožbo utemeljeno opozarja, da tožeča stranka ne loči med člani občasnega strokovnega telesa, recenzenti in panelisti. Kakšne so pristojnosti oziroma vloge vsakega od njih je določeno v določbah Pravilnika. Po podatkih upravnega spisa je postopek potekal v skladu z določbami Pravilnika in Metodologije ter v skladu s pogoji javnega razpisa. Vlogo so ocenili trije tuji recenzenti, po prejetju odziva vodij, so bile vloge obravnavane na panelu, ki je potekal v Ljubljani od 9. do 12. 11. 2015. 24. Po presoji sodišča so tudi neutemeljeni ugovori glede razpisne dokumentacije, ki naj bi bila nepregledna in naj ne bi bila objavljena in da naj ne bi bili objavljeni dodatni kriteriji razpisa. Tožeča stranka se glede tega, zlasti glede neobjavljenih dodatnih kriterijev ne izjasni konkretno za katere listine oz. konkretno za katere kriterije naj bi tu šlo. Po prepričanju sodišča, je mogoče v celoti verjeti toženi stranki, da je bila vsa razpisna dokumentacija objavljena na spletni strani, kot je tudi navedeno v izpodbijani odločitvi. Tožena stranka je tudi pojasnila nejasnosti glede navodila za izpolnjevanje obrazca, zato sodišče meni, da je tudi ta ugovor tožeče stranke neutemeljen.

25. Tožeča stranka nima prav, ko v tožbi zatrjuje, da pravni pouk v izpodbijanem obvestilu, ki sloni na prvem odstavku 28. člena Pravilnika, ni zakonit. Taka določba Pravilnika bi bila namreč nezakonita le, če bi bili v njej določeni pogoji za vložitev ugovora v nasprotju z zakonom. Sodišče pa ugotavlja, da je v 15. členu ZRRD enaka določba v zvezi z ugovorom zoper odločitev Agencije o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna, kot je v prvem odstavku 28. člena Pravilnika. Zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da gre za kršitev 25. člena Ustave RS, saj je tožniku bilo zagotovljeno pravno varstvo, med drugim tudi s tožbo v upravnem sporu.

26. Po povedanem je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, zato je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

27. Sodišče je odločilo na nejavni seji, saj predlagana izvedba dokazov z zaslišanjem prič, ni pomembna za odločitev v tem upravnem sporu (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).

28. Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.