Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red njihovih zastavnih pravic po dnevu, ko je sodišče prejelo njihove predloge za izvršbo.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom iz kupnine v višini 1.995.000,00 SIT dokončno in v celoti poplačalo upnika T... d.d., Ljubljana ter z zneskom 1.860.178,10 SIT delno poravnalo terjatev upnika I... d.o.o., Nova Gorica (I. odstavek izreka), ustavilo izvršbo v zadevi pod opr. št. Ig 1999/00245 (II. odstavek izreka) ter odločilo, da bo stroške izvršitelja odmerilo po končanem izvršilnem postopku v ostalih izvršilnih zadevah (III. odstavek izreka). V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da naj bi zaradi istočasnega rubeža pridobil zastavno pravico na premičninah najmanj istočasno kot preostala upnika. Upniki bi se zato morali po 2. odst. 98. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) poplačati v sorazmerju z njihovimi terjatvami. Sicer pa naj bi preostala upnika predlagala rubež premičnin ne da bi jih določno navedla. Stroškov ni priglasil. Pritožba ni utemeljena. Po 1. odst. 87. čl. ZIZ pridobi upnik z rubežem zastavno pravico na zarubljenih stvareh. Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red zastavnih pravic po dnevu, ko je sodišče prejelo predlog za izvršbo; če je prejelo predloge istega dne, pa imajo njihove zastavne pravice isti vrstni red (3. odst. 87. čl. ZIZ). Več upnikov se poplača iz kupnine po vrstnem redu kot so pridobili zastavno pravico, razen če zakon določa, da imajo določene terjatve pri poplačilu prednost (1. odst. 98. čl. ZIZ). Iz rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 19.12.2000 (redna št. 8) je razvidno, da so bile dolžnikove stvari sočasno zarubljene za več upnikov. Vrstni red zastavnih pravic je bilo tako treba določiti po dnevu, ko je sodišče prejelo upnikove predloge za izvršbo (3. odst. 87. čl. ZIZ). Iz opravilnih številk, pod katerimi se po vrstnem redu vložitve izvršilnih predlogov vodijo zadeve vseh treh upnikov (prim. 221. čl. Sodnega reda, Ur.l. RS, št. 17/95), je razvidno, da sta bila predloga za izvršbo upnikov T... d.d., Ljubljana (opr. št. Ig 1999/00245) in I... d.o.o., Nova Gorica (opr. št. 2000/00112) vložena pred pritožnikovim (opr. št. 2000/00568). S tem pa sta preostala upnika pridobila zastavni pravici pred pritožnikom. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o poplačilu upnikov v skladu s 3. odst. 87. čl. ZIZ, pravilna. Ker torej v konkretnem primeru ni šlo za upnike istega vrstnega reda, poplačilo v sorazmerju z njihovimi terjatvami ni bilo mogoče (prim. 3. odst. 87. čl. v zvezi z 2. odst. 98. čl. ZIZ). Preostalima upnikoma pa v predlogu za izvršbo tudi ni bilo treba natančneje označiti premičnin. Upnik namreč lahko predlaga le rubež in cenitev premičnin, sodišče pa lahko na njegov predlog do konca izvršilnega postopka poleg že dovoljenih oziroma namesto že dovoljenih predmetov dovoli nadaljevanje izvršbe še na drugih predmetih oziroma z drugimi predmeti (prim. 2. odst. 81. čl. v zvezi s 3. in 1. odst. 34. čl. ZIZ). Glede na navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (v skladu z 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s 15. čl. ZIZ).