Jedro

Tožnici ni uspelo dokazati, da aneksa h kupoprodajni pogodbi ni podpisala in da zato ni nastal.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je od sodišča zahtevala, naj razsodi, da aneks h kupoprodajni pogodbi o prodaji stanovanja ni nastal in nima nikakršnih pravnih posledic. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Proti odločitvi sodišča prve stopnje se je pritožila tožnica in sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča prve stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji opozarja, da višje sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe, da iz vsebine stanovanjske pogodbe izhaja, da je imela tožnica v uporabi klet. Po mnenju tožnice pa tudi sodišče prve stopnje ni upoštevalo stanovanjske pogodbe. Zato je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami. Tožnica je tudi predlagala, naj se izvede dokaz z izvedencem grafologom, sodišče pa njenemu predlogu ni ugodilo. Tožnica meni, da sta sodišči zagrešili absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, naj vrhovno sodišče reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je revizijo na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP/77, Ur.l. SFRJ, št.4/77 do Ur.l. RS, št. 55/92 v zvezi s prvim odstavkom 498. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99) poslalo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je najprej po uradni dolžnosti, na podlagi 386. člena ZPP/77 preverilo, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 in ugotovilo, da kršitve ni bilo.

Revizijsko sodišče tudi ocenjuje, da sodišči prve in druge stopnje nista zagrešili očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Sodišči prve in druge stopnje sta prebrali kupoprodajno pogodbo za stanovanje in ugotovili, da je v pogodbi navedeno, da stanovanje obsega tudi drvarnico v izmeri 5.35 m2. Ta ugotovitev ni v nasprotju s priloženo kupoprodajno pogodbo. Sodišči sta prebrali tudi aneks in pravilno ugotovili, da iz aneksa izhaja, da je v kupoprodajni pogodbi prišlo do napake, ki je v tem, da je v pogodbi kot nefunkcionalni prostor v izmeri 5.35 m2 vpisana drvarnica, moralo pa bi biti vpisano podstrešje, za katerega je tožnica tudi plačevala najemnino.

Tožnica je zatrjevala, da aneksa k pogodbi ni podpisala. Res je predlagala, naj sodišče izvede dokaz z izvedencem grafologom, vendar ni založila potrebnega zneska za kritje stroškov za izvedenca. Zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 153. člena ZPP/77 opustilo izvedbo dokaza in je glede na vse okoliščine po svojem prepričanju presodilo, kakšen pomen ima to, da stranka ni v roku založila zneska, potrebnega za stroške. To dejstvo je sodišče prve stopnje ocenjevalo skupaj z drugimi dokazi in je odločilo, da tožnici ni uspelo dokazati, da aneksa h kupoprodajni pogodbi ni podpisala in da zato ni nastal. Sodišče druge stopnje se je v celoti strinjalo z dokazno oceno sodišča prve stopnje.

Ob tako ugotovljenih dejanskih okoliščinah pa sta sodišči prve in druge stopnje tudi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta tožbeni zahtevek tožnice zavrnili.

Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti niso podani in je na podlagi 393. člena ZPP/77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.