Jedro

Roki, določeni v čl. 87 ZKP, se ne smejo podaljševati. Roki se računajo na ure, dneve, mesece in leta. Dan, ko je bila opravljena vročitev, se ne računa v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan. Če je zadnji dan roka državni praznik, ali sobota ali nedelja, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom prvega delovnika. Ker je bil v času, ko je pritožnik priporočeno na pošto oddal pritožbo, delovni dan (ponedeljek), je bila pritožba poslana prepozno, saj je bila oddana na pošto priporočeno šele 9 dan, čeprav je bil pritožnik pravilno poučen, da je rok za pritožbo 8 dni.

Izrek

Pritožba obsojenega T. M. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Trebnjem pritožbo obsojenega M. T. z dne 22.6.2005 zoper sodbo Okrajnega sodišča v Trebnjem opr. št. K 60/2004 z dne 7.6.2005 zavrglo kot prepozno.

Zoper navedeni sklep se je pritožil obsojenec smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje, da mu je bila kršena pravica do pritožbe. Po njegovi oceni je sodišče prve stopnje spregledalo dejstvo, da je bil v času pritožbenega roka praznik, ki se v pritožbeni rok ne šteje tako kot nedelje in prazniki, ter naj bi bila zato njegova pritožba pravočasna.

Pritožba ni utemeljena.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v prvem odstavku 87. člena določa, da se roki, določeni v Zakonu o kazenskem postopku, ne smejo podaljševati, razen če to zakon izrecno dovoljuje.

Isti zakon pa v 88. čl. določa, da se roki računajo na ure, dneve, mesece in leta in da se dan, ko je bila opravljena vročitev, od katerega je treba računati, rok ne šteje v rok, temveč se za začetek roka vzame prvi naslednji dan. Za dan pa se šteje 24 ur. Če pa je zadnji dan roka državni praznik sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela, se izteče rok s pretekom prvega delavnika.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obsojenec sprejel sodbo Okrajnega sodišča v Trebnjem (K 60/2004 z dne 7.6.2005)

17.6.2005, kar je razvidno iz povratnice (list. št. 81 spisa) in da je po pošti priporočeno poslal pritožbo

28.6.2005 ob 11.09 uri (povratnica list. št. 85). V prejeti sodbi je bil pavilno poučen, da je zoper sodbo dopustna pritožba v roku 8 dni od dneva prejema pismenega odpravka sodbe in da je pritožba pravočasno vložena, če je poslana zadnji dan roka priporočeno po pošti. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obsojenec pritožbo oddal prepozno, saj je iz prej ugotovljenih dejstev rok za pritožbo potekel 27.6.2005 in ne 28.6.2005, kot to zmotno zatrjuje pritožnik. Ker 27.6.2005 ni bil državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ki se pri državnem organu ne dela, bil je namreč ponedeljek, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je obsojenčevo pritožbo na podlagi določil 2. odst. 375. čl. ZKP zavrglo kot prepozno.

Pri tem pritožbeno sodišče še poudarja, da obsojencu s tem ni bila kršena pravica do pritožbe. Prav tako pa ni bil obsojen v nenavzočnosti, kot to zatrjuje sam, saj mu je Okrajno sodišče v Trebnjem s sodbo K 60/2004 z dne 7.6.2005 preklicalo pogojno obsodbo, izrečeno s sodbo istega sodišča opr. št. K 60/2004 z dne 8.3.2005 in mu v obrazložitvi tudi pojasnilo razloge za preklic, sam obsojenec pa se naroka za preklic pogojne obsodbe kljub izkazanim vabilom ni udeležil. Sodišče druge stopnje obsojenca o seji, na kateri se je obravnavala njegova pritožba, ni obvestilo, kot je to predlagal obsojenec, saj senat ni ocenil, da bi bila njegova navzočnost koristna za razjasnitev stvari, kar je v skladu s

445. čl. Zakona o kazenskem postopku.