Jedro

Treba je ločiti med določitvijo tretjega, ki ni upnikov pooblaščenec, in določitvijo tretjega, ki to lastnost ima. Pooblaščenec sprejema izpolnitev za upnika in v njegovem imenu, tretji, ki te lastnosti nima, pa zase in v svojem imenu. Ta razlika se kaže v možnosti pooblastitelja, da lahko kadarkoli pooblastilo prekliče ali ga zoži, pri čemer obličnost izjave ni bistvena. Vse to velja tudi za pooblastilo za sprejem izpolnitve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor in naložilo dolžniku povrnitev 4,17 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi uveljavlja procesni kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Meni, da je prva podana, ker se z dokaznimi listinami odgovorom Pošte Slovenije z dne 19. 3. 2010 in 13. 1. 2011 in fotokopijo poštne dostavne knjižice, ni mogel seznaniti in do njih opredeliti, saj mu nikoli niso bile vročene. Drugo procesno kršitev vidi v tem, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika. Opozarja, da bi se bivši odvetnik P. lahko izjavil o tem, ali je upniku izplačal prejeto nakazilo, sodišče pa tega dokaza neutemeljeno ni izvedlo. Meni, da je podana kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Četudi bi dolžnik prejel obvestilo upnika z dne 16. 3. 2009 pravočasno, ta listina ne dokazuje nepravilne izpolnitve. Upnikov pooblaščenec je bil upravičen za sprejem izpolnitve, saj upnik pooblastila ni preklical. Meni, da sodišče prve stopnje ni podalo razlogov o upravičenosti pooblaščenca za sprejem izpolnitve. Sklicuje se na določilo 18. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbi soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in meni, da procesne kršitve niso podane. Stroškov odgovora na pritožbo ne priglaša. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s tem, ko je oprlo svojo odločitev na listine odgovor Pošte Slovenije z dne 19. 3. 2010 in 13. 1. 2011 in fotokopijo poštne dostavne knjižice, ne da bi jih posredovalo dolžniku v izjavo, storilo kršitev opredeljeno v 8. točki 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, s tem pa tudi odvzelo dolžniku temeljno procesno jamstvo, ki izhaja iz 22. člena Ustave. Dolžnik zaradi postopanja sodišča prve stopnje tudi ni mogel učinkovito izrabiti pravice do pritožbe (25. člen Ustave). Ker gre za kršitev, ki je sodišče druge stopnje samo ne more odpraviti, je pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje omogočiti strankam, da se z dokaznim gradivom, ki bo podlaga ponovne odločitve, seznanijo in lahko o njem izjavijo. Pri tem naj bo pozorno tudi na ostale pritožbene očitke o postopkovnih kršitvah in postopa zakonito.

7. Sodišče druge stopnje soglaša, da je pravilna materialna podlaga v zvezi z upravičencem do izpolnitve določilo prvega odstavka 280. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Sodišče pri tem opozarja, da je treba ločiti med določitvijo tretjega, ki ni upnikov pooblaščenec, in določitvijo tretjega, ki to lastnost ima.(1) Pooblaščenec sprejema izpolnitev za upnika in v njegovem imenu, tretji, ki te lastnosti nima, pa zase in v svojem imenu. Ta razlika se kaže v možnosti pooblastitelja, da lahko kadarkoli pooblastilo prekliče ali ga zoži, pri čemer obličnost izjave ni bistvena (prvi in drugi odstavek 77. člena OZ). Vse to velja tudi za pooblastilo za sprejem izpolnitve. Ni potrebno, da je pooblastiteljeva volja izražena z besedami preklic ali zožitev, ampak je bistveno, da izjava zasleduje cilj, da upnik ne želi več opravljati (vseh ali nekaterih) dejanj po pooblaščencu. Pri tem je pomembno, kako izjavo razume povprečen človek v danih okoliščinah primera.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Juhart, M. v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 2. knjiga, str. 316.