Jedro

Navedbe nasprotnega udeleženca, da predlagateljica "pozna vse sodnike iz Maribora", so preveč splošne in ne zadoščajo za presojo, da so prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni nepristranskega odločanja v tej zadevi. Medsebojne povezave med predlagateljico in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, bi morale biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Nasprotni udeleženec konkretnih in utemeljenih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča ter ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarili upravičen dvom v nepristranskost sojenja, ne navede. Zgolj poznanstvo, še posebej službeno, samo po sebi (brez drugih, dodatnih okoliščin) ni razlog za dvom v nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Mariboru vodi postopek delitve skupnega premoženja predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec se je pritožil, pritožbo je v obravnavo prejelo Višje sodišče v Mariboru. Naknadno je vložil predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča in v njem predlagal, naj o njegovi pritožbi odloči Višje sodišče v Ljubljani. Navaja, da je predlagateljica od leta 2006 dalje sodnica na Okrožnem sodišču v Mariboru. Nasprotnemu udeležencu naj bi rekla, da pozna vse sodnike v Mariboru - torej pozna tudi vse sodnike Višjega sodišča v Mariboru. Nasprotni udeleženec zato dvomi v pravičnost in nepristranskost sojenja pritožbenega sodišča. Dodaja, da je večina višjih sodnikov na Višjem sodišču v Mariboru pred tem opravljala sodniško službo na Okrožnem sodišču v Mariboru in so tako bili predlagateljičini sodelavci.

2.Predlog ni utemeljen.

3.Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku). Drugi tehtni razlogi so največkrat okoliščine, ki lahko omajejo zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča: gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Institut prenosa pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, kar narekuje zožujočo razlago.

4.Razumnost zatrjevane okrnitve videza nepristranskosti mora biti podkrepljena s konkretnimi navedbami. Izključiti je treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Navedbe nasprotnega udeleženca, da predlagateljica "pozna vse sodnike iz Maribora", so preveč splošne in ne zadoščajo za presojo, da so prav vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni nepristranskega odločanja v tej zadevi. Medsebojne povezave med predlagateljico in (vsemi) sodniki pristojnega sodišča, ki bi narekovale delegacijo pristojnosti, bi morale biti z vidika objektivnega videza nepristranskosti dovolj izrazite, intenzivne in očitne. Nasprotni udeleženec konkretnih in utemeljenih razlogov, ki bi se nanašali na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča ter ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarili upravičen dvom v nepristranskost sojenja, ne navede. Zgolj poznanstvo, še posebej službeno, samo po sebi (brez drugih, dodatnih okoliščin) ni razlog za dvom v nepristranskost sodišča. Poleg tega že sam predlog navaja, da naj bi bili zgolj nekateri izmed sodnikov na Višjem sodišču v Mariboru nekdanji predlagateljičini sodelavci.

5.Kadar obstajajo določene osebne povezave med pravdno stranko (oziroma udeležencem v postopku) in posameznim sodnikom (ali več sodniki), je videz nepristrankosti mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve sodnika (70. člen ZPP). Ni pa temu namenjen institut prenosa pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče po 67. členu ZPP, saj ta pride v poštev le v primeru okoliščin, zaradi katerih bi bili lahko vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Takšnih okoliščin nasprotni udeleženec ni izkazal. Če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi sicer prišla v poštev tudi nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP.

6.Glede na zgoraj pojasnjeno predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.