Jedro

V sodni praksi je utrjeno stališče, da se otroški dodatek ne všteva v otrokove potrebe in ne zmanjšuje preživninske obveznosti staršev.  Udeleženca sta se dogovorila za skupno starševstvo, njuna preživninska zmožnost pa je - kot ugotavlja sodišče prve stopnje - primerljiva. Tudi doslej sta stroške najprej pokrivala z otroškim dodatkom, preostali nepokriti del pa sta razdelila medsebojno v enakih deležih. Gre za specifično situacijo, v kateri otroški dodatek prejema en starš, hkrati pa je dogovorjeno skupno starševstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče je s sklepom s 23. 11. 2023 razvezalo zakonsko zvezo udeležencev. Sta starša A. A., ki je v času odločanja pritožbenega sodišča že dopolnila 18 let, in 16-letnega B. A. Udeleženca sta 17. 9. 2024 sklenila delno sodno poravnavo, v kateri sta se dogovorila, da se A. A. in B. A. zaupata v skupno varstvo in vzgojo. Otroka čas pri starših preživljata tako, da se sproti dogovarjajo o tem, pri kom bosta. O preživnini dogovora nista uspela skleniti.

2.Sodišče je z izpodbijanim sklepom preživninski prispevek vsakega od udeležencev za čas od januarja 2025 določilo na 260 EUR za A. A. in 295 EUR za B. A. Ugotovilo je, da sta udeleženca preživninski prispevek za obdobje pred januarjem 2025 v celoti izpolnila (I. in II. točka izreka). Udeleženca od februarja 2025 dalje preživninsko obveznost izpolnjujeta tako, da vsak v času bivanja otrok pri njem krije stroške prebivanja, prehrane, osebne higiene, čistilnih sredstev, lekarniških storitev, frizerja, počitnikovanja ter preživljanja prostega časa in razvedrila. Stroške šolskih potrebščin, šolskih položnic, javnega prevoza, košarke, ki jo obiskuje B. A., ter stroške telefona si udeleženca delita v enakih deležih. Stroške oblačil, obutve in športnih rekvizitov krijeta tako, da se predhodno dogovorita o potrebnih nakupih, od nastalih stroškov odštejeta znesek otroškega dodatka, ki ga prejema predlagatelj, preostanek pa si razdelita na polovico. V enakem razmerju krijeta tudi nepredvidene večje stroške otrok (III. točka izreka). Kar sta udeleženca predlagala drugače ali v večjem obsegu, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). V V. točki izreka je odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka.

3.Predlagatelj odločitve sodišča ne sprejema in vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.Sodišče ni upoštevalo, da kljub dogovoru o skupnem starševstvu čas bivanja otrok pri posameznem staršu ni enak. Z odločitvijo, da določene potrebe (stroške prebivanja, prehrane, osebne higiene, čistilnih sredstev, lekarniških storitev, frizerja, počitnikovanja, preživljanja prostega časa in razvedrila) udeleženca krijeta naturalno - v okviru svojih gospodinjstev - je zmotno uporabilo materialno pravo. Ni upoštevalo, da je vsakodnevno delo v zvezi z otrokoma izključno na predlagatelju. Stikov med A. A. in materjo ni, B. A. pa z materjo preživlja občasno 2 do 4 dni/mesec. Materialne in pridobitne zmožnosti udeležencev niso enake. Ustrezna porazdelitev preživninskega bremena bi bila v razmerju 80 % mati in 20 % oče. Sodišče bi moralo upoštevati in zneskovno ovrednotiti tudi stroške razvedrila, počitnikovanja, preživljanja prostega časa, ker nasprotna udeleženka tovrstnih stroškov v okviru svojega gospodinjstva ne zagotavlja. Sodišče ni upoštevalo, da v najeti stanovanjski hiši živi nasprotna udeleženka s partnerjem in njegovima dvema otrokoma; njen novi partner pa ima bistveno boljše premoženjsko stanje kot ona. Sodišče je napačno ocenilo pridobitne in premoženjske zmožnosti obeh udeležencev. Prezrlo je, da je nasprotna udeleženka ustanoviteljica in edina lastnica ter zakonita zastopnica gospodarske družbe, ki je v zadnjem poslovnem letu ustvarila 204.000 EUR prihodkov in 35.000 EUR dobička. Zaradi njegovega nefinančnega vložka in šibkejšega premoženjskega stanja bi morala nasprotna udeleženka nositi stroške šolskih potrebščin, šolskih položnic, javnega prevoza, košarke in telefona v deležu 80 %. Pritožnik se ne strinja s tem, da se morata udeleženca predhodno dogovoriti za nakupe oblačil, obutve in športnih rekvizitov ter da si te stroške po odštetju otroškega dodatka razdelita na polovico. Nasprotna udeleženka naj te stroške plačuje v denarju. Sodišče bi moralo zneskovno ovrednotiti tudi stroške oblačil, obutve in športnih rekvizitov ter jih razdeliti skladno s preživninskim bremenom, tako da bi nasprotna udeleženka k potrebam otrok prispevala v denarju v višini 80 % ugotovljenih potreb. Sklep sodišča, da se z otroškim dodatkom zmanjšuje preživninska obveznost obeh staršev, je zmoten. Zneski iz socialnih transferjev se ne odštevajo od ugotovljenih otrokovih potreb.

4.Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki. Ta v odgovoru poudarja da je ves čas intenzivno vpeta v življenje obeh otrok. Predlagatelj otrokoma zagotavlja predvsem bivanje v nepremičnini, ki je tudi v njeni solasti, pri čemer ji za uporabo solastne nepremičnine ne plačuje nobenega nadomestila. Zato mora najemati drugo stanovanje in zanj mesečno plačevati 650 EUR. Otroka s predlagateljem ne počitnikujeta več. Gospodinjska opravila, kot so kuhanje, pranje in pospravljanje je prevzela hčerka A. A., pri čemer teh opravil predlagatelj ni opravljal niti v času skupnega bivanja družine. Oba otroka sta si poiskala priložnostno delo, s katerim zaslužita žepnino. Poudarja, da od lastništva poslovnega deleža in funkcije direktorice v družbi C., d. o. o., nima nobenih finančnih koristi. V ozadju te družbe je njen novi partner. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva za določitev preživninske obveznosti. Izvedlo je potrebne dokaze in pravilno ocenilo tako potrebe otrok kot tudi pridobitne zmožnosti staršev, nato pa v skladu z ugotovljenim med starša porazdelilo preživninsko breme.

7.Sodišče je pri razporeditvi preživninskega bremena upoštevalo prvoten dogovor staršev, da se bosta otroka pri njima izmenjevala v tedenskih intervalih, vsak od njiju pa bo z otrokoma preživel tudi polovico počitnic. Glede na dogovor je mama s partnerjem najela stanovanjsko hišo, kjer je za vsakega otroka zagotovljena lastna soba. Starša sta se v notarskem zapisu dogovorila, da predlagatelj uporablja celotno nepremičnino, ki je v solasti udeležencev, in v celoti nosi stanovanjske stroške. Tudi po mnenju CSD je otrokoma v največjo korist, da uravnoteženo preživljata čas z obema staršema. Vendar je predlagatelj od doseženega sporazuma odstopil.

8.Sodišče je ugotovilo, da znašajo preživninske potrebe A. A. do vključno avgusta 2023 približno 500 EUR, od septembra 2023 dalje pa 520 EUR. Potrebe B. A. znašajo do vključno avgusta 2024 560 EUR, od septembra 2024 dalje pa 590 EUR. Temu pritožba ne oporeka.

9.Udeleženca si delita stroške otrok za nakup oblačil, obutve, krožkov, šolskih potrebščin, smučarskih očal, letnih kart za avtobus, vlak, šolskih položnic. Predlagatelj tega ni prerekal.

10.Pritožba pravilno ugotavlja, da je pri odmeri odškodnine lahko pomemben dejavnik tudi čas, ki ga otrok preživi s posameznim staršem. Ta okoliščina je še posebej pomembna v situacijah, ko so stiki natančneje določeni in je jasno, koliko časa preživi otrok s posameznim staršem. Konkretna zadeva pa je specifična. Starša sta se najprej dogovorila, da bosta otroka z vsakim od njiju preživela izmenjaje po teden dni. Takšen dogovor je tudi po mnenju CSD najustreznejši in v največjo korist otrok. Vendar pa je oče od tega dogovora odstopil, kot v sklepu ugotavlja sodišče prve stopnje. Tej ugotovitvi pritožba določno ne oporeka. Stiki potekajo na način, da se sproti dogovarjajo o tem, pri kom bosta otroka. To pa pomeni, da stiki niso fiksno določeni in se spreminjajo. V času odločanja sodišča prve stopnje mati in hči stikov nista imeli, s sinom pa so potekali nekajkrat na mesec. A. A. je v času odločanja pritožbenega sodišča že polnoletna, B. A. pa je v 17. letu. Ob upoštevanju njune starosti se bosta otroka lahko samostojno odločala glede razporeditve časa, ki ga bosta preživela pri posameznem staršu. Odločitev sodišča pa jima predstavlja ustrezno spodbudo - kakor tudi predlagatelju - da izbereta ureditev, ki je skladna z njuno največjo koristjo, in približno enakomerno preživita čas z obema staršema. Iz procesnega gradiva je moč izluščiti materino iskreno prizadevanje, da bi otroka več časa preživela z njo. Intenzivno je vpeta v življenje obeh otrok; sodeluje pri zagotavljanju vseh potreb s šolama, pri zdravstveni oskrbi, raznih prevozih in podobno. Glede na dogovor s predlagateljem, da bosta otroka preživljala čas pri posameznem staršu v tedenskih intervalih, je skupaj s partnerjem najela stanovanjsko hišo, kjer je za vsakega otroka zagotovljena lastna soba. Razlog za majhen obseg oziroma odsotnost stikov v času zaslišanja udeležencev na prvi stopnji je notranji konflikt v otrocih in velika čustvena stiska, da morata v sporu med staršema izbrati stran; njuna izbira pa zanju - kot ugotavlja CSD v svojem mnenju - ne pomeni nujno največje koristi, saj je treba izhajati iz potreb otroka in pravice do obeh staršev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da trditev predlagatelja, da otroka ne preživljata časa z nasprotno udeleženko zato, ker naj ta ne bi izkazovala interesa zanju oziroma naj bi ju zavračala, ne drži. Upoštevaje dogovor, da se glede stikov sproti usklajujejo, predstavlja odločitev sodišča spodbudo vsem deležnikom - zlasti predlagatelju - da otroka usmerja k temu, da več časa preživita z nasprotno udeleženko, saj je to v njuno največjo dolgoročno korist. Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbeni ugovor o zmotni uporabi materialnega prava, ker naj bi bilo vsakodnevno delo z otrokoma izključno na predlagatelju.

11.Neutemeljen je pritožbeni očitek o neustrezni porazdelitvi preživninskega bremena ter pritožbeno zavzemanje, da bi mati nosila 80 % potreb otrok in oče 20 %. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da imata starša primerljive dohodke - okrog 1.350 EUR. Oba imata vozili povprečnega cenovnega razreda ter sta do polovice solastnika nepremičnine, v kateri živi predlagatelj, ta pa je tudi lastnik apartmaja na ... in motornega kolesa. Nasprotna udeleženka je prav z namenom, da bi otrokoma zagotovila ustrezne bivanjske pogoje, najela stanovanjsko hišo, za katero prispeva 550 EUR mesečno. Res je, da v hiši vsak drugi teden prebivata tudi otroka njenega partnerja, kar pa na višino njene preživninske obveznosti nima odločilnega vpliva. Ustrezni bivanjski pogoji (vsak otrok ima svojo sobo) so zagotovljeni tudi otrokoma udeležencev, ki naj bi glede na sklenjeno sodno poravnavo o stikih ter mnenje CSD pri mami prav tako preživela po teden dni.

12.Sodišče prve stopnje se je o vplivu dejstva na finančni položaj nasprotne udeleženke kot družbenice in direktorice družbe C., d. o. o., prepričljivo opredelilo v 42. in 64. točki obrazložitve. Ta ponudi celovit odgovor na pritožbena razlogovanja. Sodišče je sledilo izpovedbi nasprotne udeleženke, da je podjetje odprla zaradi partnerja, in da on posluje preko tega podjetja. Za njegov zagon je zagotovil sredstva. Poudarila je, da je eden od dolžnikov družbe C., d. o. o., šel stečaj - znesek 36.000 EUR pa predstavlja terjatev do družbe v stečaju, zato je ostal nerazporejen. Ker je bila družba ustanovljena šele leta 2023, pritožbeno sodišče sledi razlogovanju prvega sodišča, da je njegovo uspešnost poslovanja težko ugotavljati. Ta se lahko pokaže šele po daljšem času. Ni pa nepomembno, da ima nasprotna udeleženka določene ugodnosti, ki vplivajo na njeno premoženjsko stanje bodisi neposredno ali preko njenega partnerja, ki - kot zagotavlja nasprotna udeleženka - ji posoja sredstva za preživljanje oziroma jih ji daje kot darilo v obliki pokrivanja stroškov dopustovanja ipd. Lastništvo poslovnega deleža družbe ji nudi določena sredstva, s katerimi lahko poveča dohodke in delno krije življenjske stroške, med drugim tudi najemnino za hišo. Po drugi strani pa ima tudi predlagatelj možnost pridobivanja (dodatnega) dohodka z oddajo apartmaja na ... Zato je (tudi) po presoji pritožbenega sodišča prepričljiv zaključek, da so preživninske sposobnosti udeležencev primerljive in da sta dolžna nositi vsak polovico ugotovljenih potreb otrok.

13.Udeleženca sta oblačila, obutev in športne rekvizite zagotavljala na način, kot ga je v izpodbijanem sklepu določilo sodišče, že od oktobra 2022. Gre za ustaljen način, ki je ob upoštevanju dejstva, da starša izvajata skupno varstvo in vzgojo, povsem ustrezen. Zato pritožbeno sodišče sledi razlogovanju, ki ga je v zvezi s to postavko zavzelo sodišče prve stopnje v 74. točki obrazložitve.