Jedro

Začasna odredba pride v zadevah, ko predlagatelj želi s svojim predlogom doseči razširitev stikov med njim in hčerko, ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagatelj zahteval, da se stiki med njim in hčerko T. začasno, do pravnomočnosti sklepa v tej zadevi, razširijo.

2.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka ter predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu predlagatelja, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. V pritožbi navaja, da mu sodišče ni dalo možnosti soočiti se z očitki, na podlagi katerih je prvo sodišče zavrnilo predlog. Sodišče ga ni zaslišalo, s tem pa mu je glede na izjavo nasprotne udeleženke pred centrom za socialno delo onemogočilo kontradiktorno udeležbo v postopku. V zadevi N 25/2008, v kateri so bili določeni stiki predlagatelja s hčerko T., ni bilo nikoli nobenega govora ali očitka predlagatelju glede odvisnosti od droge. Očitki sodišča, na katere so oprti razlogi za zavrnitev predloga, predstavljajo za predlagatelja presenečenje. Predlagatelj nasprotuje zaključkom sodišča, ki se nanašajo na uživanje prepovedanih drog. Predlagatelj ni dolžan dokazovati, da pri njem ni posledic uživanja prepovedanih drog. Dejstvo je, da predlagatelj že daljši čas ni odvisnik. Nepravilen je zaključek sodišča, da predlagatelj še vedno jemlje zdravila za zdravljenje od odvisnosti. Poročilo centra za socialno delo je v tem delu nepopolno in bi sodišče prve stopnje moralo center pozvati k jasni obrazložitvi njegovih zaključkov v zvezi s posledicami jemanja drog, ali pa predlagatelja o tem zaslišati. Predlagatelj prilaga zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da so urinski testi, narejeni od 5.4.2011 dalje, negativni na drogo. Center za socialno delo Jesenice je pridobil izjavo nasprotne udeleženke, vendar pa v tem postopku ni pridobil tudi izjave predlagatelja, katerega sodišče tudi ni zaslišalo. Predlagatelj uživa najnižji odmerek zdravila Suboxone. Otrok se od očeta dejansko odtujuje, k temu pa bistveno pripomore nasprotna udeleženka, ki je po izdaji sklepa N 25/2008 predlagatelja prosila, naj se za nekaj časa umakne iz otrokovega življenja, da mu bo potem omogočala stike z njim, nato pa se je izkazalo, da je šlo le za njen manever, s katerim je očetu odvzela stike z otrokom, saj je bila gluha za prošnje predlagatelja glede stikov. Predlagatelj je pridobil zaposlitev v B., njegov delovnik pa je od 8.00 do 17.00 ure, zato ne more izvrševati stikov med 15.00 in 17.00 uro. S sklepom N 25/2008 je bilo določeno, da bodo stiki predlagatelja s hčerko potekali po vsakokratnih dogovorih staršev, vendar pa se nasprotna udeleženka tega ne drži. Izdaja začasne odredbe je nujna, saj otrok predlagatelja ne zaznava kot svojega očeta in ga slabo pozna. Prvo sodišče minimalizira zaključek centra za socialno delo, da odsotnost rednih stikov med predlagateljem in T. ni otroku v korist ter da stiki na domu matere niso najbolj primerni. T. nima stikov s predlagateljem od aprila 2012, zato je v njeno korist takojšnja vzpostavitev stikov. Glede na svoje delovne obveznosti je predlagatelj zainteresiran in pripravljen izvrševati stike z otrokom vsako sredo od 17.30 do 18.30, v zvezi s predlogom centra za stike v prisotnosti njegovega strokovnega delavca. Mnenje centra za socialno delo je, da stiki na domu mame niso najbolj primerni z vidika otrokove koristi. Predlagatelj je po ugotovitvi centra za socialno delo hčerki pristno naklonjen in jo ima rad. Otrok predlagatelja slabo pozna in ga ne zaznava kot svojega očeta, kar predstavlja nepopravljive ali težko popravljive škodljive posledice. Predlagatelj režima stikov po sklepu N 25/2008 z dne 4.3.2008 brez svoje krivde ne more izvajati. Stiki na domu matere otroku niso v korist. Protispisna je ugotovitev prvega sodišča, da ni mogoče izključiti, da stiki v tujem okolju v prisotnosti strokovnega delavca centra za socialno delo, ki ga otrok ne pozna, ne bi bili zanj prehudo psihično breme. Nasprotna udeleženka drugih stikov predlagatelju ne omogoča. Prvo sodišče se ni opredelilo do tega vprašanja. Sklep prvega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih. Glede na odtujevanje otroka od predlagatelja, škodljivost odsotnosti stikov in neprimernost izvrševanja stikov na materinem domu je protispisen zaključek sodišča, da bo korist otroka najbolje zavarovana tako, da se stiki med hčerko in predlagateljem izvajajo po sklepu N 25/2008 z dne 4.3.2008. S sklepom je določeno, da predlagatelj hčerko po končanem stiku vrne na njen dom, saj je bil dogovor, da lahko predlagatelj otroka tudi odpelje iz stanovanja, to pa mu nasprotna udeleženka onemogoča. Doslej določene stike je treba razširiti, saj odtujevanje hčerke oziroma njeno neprepoznavanje predlagatelja kot očeta predstavlja nepopravljive oziroma težko popravljive škodljive posledice.

3.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Začasna odredba pride v zadevah, kakršna je obravnavana, kot izjemno pravno sredstvo v poštev le v nujnih primerih, ko se ugotovi, da bi otroku lahko brez izdaje začasne odredbe nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Predlagatelj želi s svojim zahtevkom (predlogom) doseči razširitev stikov med njim in hčerko T., ki so bili določeni s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kranju N 25/2008 z dne 4.3.2008. Za izdajo začasne odredbe bi moral predlagatelj dokazati obstoj okoliščin, ki so za otroka tako ogrožujoče, da je treba z začasno odredbo takoj, še pred koncem postopka, začasno urediti razširjeni način izvrševanja stikov.

6.S sklepom N 25/2008 z dne 4.3.2008 je sodišče določilo stike med predlagateljem in hčerko dvakrat tedensko, ob torkih in četrtkih od 15.00 do 17.00 ure, sicer pa naj bi se starša (udeleženca postopka) o stikih dogovarjala sproti in sporazumno. Predlagatelj trdi, da mu nasprotna udeleženka krati stike, kar nasprotna udeleženka zanika in trdi, da se mu je prilagajala glede termina stikov in da je tako pripravljena ravnati tudi sedaj, ko je predlagatelj zaposlen v Avstriji (njene trditve verjetno držijo, sodeč že po predlagateljevi navedbi, da so stiki potekali v času vikenda, čeprav so določeni ob torkih in četrtkih). Predlagatelj ne konkretizira trditev, da mu nasprotna udeleženka samovoljno odreja stike ali da jih odpove brez pojasnila, saj ne navede niti enega samega dneva, ko naj bi se to zgodilo. Po podatkih spisa je predlagatelj zaposlen v B. šele od januarja letos, zaradi česar stikov ne more izvrševati v terminih iz 3. točke sklepa N 25/2008, za preteklo obdobje (od izdaje sklepa N 25/2008 naprej) pa ne trdi, da bi na njegovi strani obstajali objektivni zadržki za izvrševanje stikov po sklepu z dne 4.3.2008 ob torkih in četrtkih in da bi se zaradi domnevnega kratenja stikov s strani nasprotne udeleženke v tem času že kdaj prej obrnil na center za socialno delo zaradi njegovega posredovanja oziroma da bi moral izvrševanje stikov doseči celo v izvršilnem postopku. Navedeno kaže, da je prej verjeti nasprotni udeleženki, da je imel predlagatelj po izdaji sklepa N 25/2008 stike s hčerko zelo redko, to pa po lastni odločitvi.

7.Ali je v hčerkino korist, da se stiki s predlagateljem razširijo v primerjavi z obsegom stikov, kot so določeni s sklepom N 25/2008, bo stvar meritorne odločitve prvega sodišča s končnim sklepom. Doslej se stiki očitno niso izvajali niti v obsegu, ki ga določa sklep N 25/2008. Za razširitev stikov po predlagani začasni odredbi bi moral predlagatelj verjetno izkazati, da so koristi mladoletne hčerke tako ogrožene, da bi bilo treba razširiti obseg stikov še pred koncem tega postopka z izdajo začasne odredbe. Predlagateljeve trditve, s katerimi utemeljuje predlagano začasno odredbo, ne predstavljajo tistih okoliščin, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati začasno odredbo o razširitvi stikov. V otrokovo korist bi bilo, da se na domu hčerke udeležencev postopka najprej sploh začnejo izvrševati stiki po sklepu N 25/2008, ki predstavlja izvršilni naslov (ob ustrezni prilagoditvi časovnega okvira stikov z ozirom na predlagateljevo delo v B. in njegovo kasnejše vračanje domov, pri čemer je nasprotna udeleženka že izrazila pripravljenost na takšno prilagajanje). Dosedanji obseg stikov do končne odločitve o predlogu za njihovo razširitev je z vidika varstva otrokove koristi in predlagateljeve pravice do stikov s hčerko zadosten. Prvo sodišče je zato pravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe.

8.Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (353. in 2. točka 365. člena ZPP). Predlagatelj ni uspel s pritožbo, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).