Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep IV Cp 1937/2023

ECLI:SI:VSLJ:2023:IV.CP.1937.2023 Civilni oddelek

nasilje v družini opredelitev nasilja v družini psihično nasilje kršitev odločbe o stikih podaljšanje ukrepa
Višje sodišče v Ljubljani
16. november 2023

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep prve stopnje, ki je podaljšal ukrepe proti nasprotnemu udeležencu zaradi psihičnega nasilja nad predlagateljico. Pritožba nasprotnega udeleženca je bila zavrnjena, saj je sodišče ugotovilo, da so ukrepi sorazmerni stopnji ogroženosti in da so bila njegova ravnanja v preteklosti v nasprotju z izrečenimi prepovedmi. Sodišče je tudi potrdilo, da nasilje ni le fizično, temveč se lahko izraža tudi v psihičnih oblikah, kar je vplivalo na odločitev o podaljšanju ukrepov.
  • Psihično nasilje in podaljšanje ukrepovSodna praksa obravnava vprašanje, ali ravnanja nasprotnega udeleženca ustrezajo pojmu psihičnega nasilja in ali so ukrepi, ki so bili izrečeni, upravičeni ter sorazmerni stopnji ogroženosti predlagateljice.
  • Utemeljenost pritožbeObravnava se tudi vprašanje, ali je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena, glede na to, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo o kršitvah prepovedi in o nasilni zgodovini nasprotnega udeleženca.
  • Obravnava udeležencev v postopkuSodišče se ukvarja z vprašanjem, ali je bilo sodišče prve stopnje pristransko pri obravnavi udeležencev in ali je pravilno upoštevalo vse bistvene navedbe in dokaze.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V izpodbijanem sklepu ugotovljena ravnanja ustrezajo pojmu psihičnega nasilja iz petega odstavka 3. člena ZPND in izkazujejo, da izrečeni ukrepi še niso zalegli ter je njihovo podaljšanje upravičeno.

Samovoljno podaljševanje stikov samo po sebi še ne more biti razlog za uporabo določb ZPND. Preprečuje se v skladu z določbami ZIZ o izvrševanju stikov, kot pravilno opozarja pritožba. Vendar pa tudi to, ob upoštevanju nasilne zgodovine nasprotnega udeleženca, predstavlja kamenček v mozaiku psihičnega nasilja, ki ga vrši nad predlagateljico.

Trajanje, obseg in vsebina ukrepov ustrezno upoštevajo zahtevo, da sodišče, ko odloča o izreku ukrepov, ne pretresa le vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč tudi, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg države v družinsko skupnost utemeljen. Ukrepi in njihovo trajanje so sorazmerni stopnji ogroženosti predlagateljice. Ta se z nasiljem nasprotnega udeleženca sooča že daljše časovne obdobje, saj so bili ukrepi zaradi njegovih kršitev že večkrat podaljšani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 6. 4. 2023, s katerim mu je na podlagi 19. člena ZPND za obdobje 12 mesecev podaljšalo prepovedi iz I. točke izreka sklepa z dne 7. 4. 2022. Nasprotnemu udeležencu je bila podaljšana prepoved vstopanja v vsakokratno stanovanje, v katerem živi predlagateljica, zadrževanja v bližini njenega stanovanja, približevanja vsakokratnim krajem, kjer se predlagateljica nahaja in navezovanja stikov ali vzpostavljanja kakršnihkoli srečanj s predlagateljico.

2. Nasprotni udeleženec odločitve prvega sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 1. odstavkom 22.a člena ZPND. Poudarja, da prepovedi približevanja ni kršil. V izpodbijanem sklepu ni pojasnjeno, na kakšen način predlagateljico ogroža pred policisti, kjer se vršijo predaje otroka. Ugotovitvi sodišča, da predlagateljici grozi s smrtjo, očita neargumentiranost. Poudarja, da predlagateljica daje kazenske ovadbe in predloge na zalogo in da dogodek z dne 1. 8. 2023 ni zadosten razlog za ukrep. Prvemu sodišču očita, da se ni opredelilo do njegovih dokazov. Nepravočasna vračanja otroka ne narekujejo uporabe določb ZPND, ampak Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Normalno je, da zoper predlagateljico čuti odpor, neprijaznost, ker mu namerno ne izroči otroka. V zaključnem delu pritožbe pa doda, da sodišče različno obravnava udeleženca postopka.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in predlog za podaljšanje ukrepov zavrne; podredno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor predlagateljici, ta pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da prvo sodišče različno obravnava udeleženca postopka, nima opore v procesnem gradivu. Sodišče prve stopnje je v kontradiktornem postopku dalo možnost obema udeležencema, da predstavita svoje videnje zadeve. Opredelilo se je do vseh bistvenih navedb in dokaznih predlogov ter svojo odločitev prepričljivo argumentiralo. Presoja v ugovornem postopku je potrdila utemeljenost izrečenih ukrepov v skladu z določbo 19. člena ZPND.

6. Sodišče prve stopnje je izpostavilo dogodke z dne 1. 8. 2022, 26. 8. 2022 in 2. 1. 2023. Ti izkazujejo, da je še vedno prisotno nasilje nasprotnega udeleženca do predlagateljice. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da nasilje ni le fizično, ampak se lahko izraža tudi v drugih oblikah - kot psihično, spolno, ekonomsko.

7. Sodišče prve stopnje je v točkah 9 do 11 obrazložitve nazorno izpostavilo aktivna ravnanja nasprotnega udeleženca, s katerimi krši izrečene prepovedi. Tako je 1. 8. 2022 vdrl v predlagateljičino stanovanje, 26. 8. 2022 je v telefonskem razgovoru z njeno prijateljico izražal posredne grožnje predlagateljici1, 2. 1. 2023 pa je predlagateljici ob predaji otroka rekel, da so ji dnevi šteti. Ta ravnanja ustrezajo pojmu psihičnega nasilja iz petega odstavka 3. člena ZPND in izkazujejo, da izrečeni ukrepi še niso zalegli ter je njihovo podaljšanje upravičeno.

8. Samovoljno podaljševanje stikov samo po sebi še ne more biti razlog za uporabo določb ZPND. Preprečuje se v skladu z določbami ZIZ o izvrševanju stikov, kot pravilno opozarja pritožba. Vendar pa tudi to, ob upoštevanju nasilne zgodovine nasprotnega udeleženca, predstavlja kamenček v mozaiku psihičnega nasilja, ki ga vrši nad predlagateljico.

9. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh bistvenih vprašanj in izvedlo potrebne dokaze. Pritožbena navedba o kopičenju kazenskih ovadb, ki jih zoper nasprotnega udeleženca vlaga predlagateljica, ne more imeti želene teže. Dejanja nasprotnega udeleženca, ki jih sam (sicer) vrednoti povsem drugače, jasno izkazujejo kršitev izrečenih ukrepov. Trajanje, obseg in vsebina ukrepov ustrezno upoštevajo zahtevo, da sodišče, ko odloča o izreku ukrepov, ne pretresa le vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč tudi, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg države v družinsko skupnost utemeljen. Ukrepi in njihovo trajanje so sorazmerni stopnji ogroženosti predlagateljice. Ta se z nasiljem nasprotnega udeleženca sooča že daljše časovne obdobje, saj so bili ukrepi zaradi njegovih kršitev že večkrat podaljšani.

10. Pritožbeno sodišče je presodilo in se opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP). Ugotovilo je, da pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter prvim odstavkom 22.a člena ZPND zavrnilo in sklep potrdilo.

11. Odločitev o pritožbenih stroških nasprotnega udeleženca je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

1 V pogovoru je izjavil, da za dostop do otroka ne bo izbiral sredstev.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia