Jedro

Sodišče ugotavlja, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 izpolnjene.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, Župan Mestne občine Novo mesto mora o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Občinske uprave, Urada za prostor in razvoj, št. 35112-166/2014/9/ (1401) z dne 21. 12. 2015, odločiti v roku enega meseca od vročitve te sodbe toženi stranki.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek tožene stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je 19. 4. 2016 vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje v postopku vračila odmerjenega komunalnega prispevka. V tožbi je navedla, da je na organ prve stopnje 2. 7. 2014 naslovila zahtevek za vračilo delno plačanega komunalnega prispevka v višini 30.000,00 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in zahtevek za umik upravne izvršbe, ki poteka zaradi prisilne izterjave neplačanega dela tega prispevka. Prvostopni organ je z odločbo, št. 35112-166/2014/9 z dne 21. 12. 2015, v 1. točki vlogi za umik upravne izvršbe delno ugodil, v 2. in 3. točki pa je vlogo za vračilo delno plačanega komunalnega prispevka v višini 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3. 9. 2012 zavrnil. Tožnica je 6. 1. 2016 vložila pritožbo zoper odločbo v celoti, o kateri bi moral odločiti župan kot organ druge stopnje. Ker ta kljub preteku 2-mesečnega roka o pritožbi ni odločil, je tožnica nanj 7. 3. 2016 na podlagi 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) naslovila zahtevo za izdajo odločbe. To zahtevo je toženka prejela 8. 3. 2016, kar je razvidno iz priložene kopije povratnice. Kljub temu do danes o pritožbi ni odločeno, zato so podani pogoji za tožbo zaradi molka organa druge stopnje. V nadaljevanju je pojasnila potek dosedanjega postopka in vsebinsko prerekala izdano prvostopno odločbo. Primarno je predlagala, da sodišče samo odloči o stvari (glede na to, da so med strankama po tožničinem mnenju sporna samo pravna vprašanja) tako, da odpravi odločbo prve stopnje in njenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodišče toženki naloži, da v roku 30 dni po prejemu sodbe izda odločbo o pritožbi tožnice z dne 6. 1. 2016 zoper odločbo prvostopnega organa z dne 21. 12. 2015, v obeh primerih pa naloži toženki povrnitev stroškov postopka.

2. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da je prvostopni organ izdal odločbo 21. 12. 2015, zoper katero je tožnica vložila pravočasno in dovoljeno pritožbo, ki jo je prvostopni organ odstopil drugostopnemu organu. Pojasnila je, da so v zadevah vračanja že plačanega komunalnega prispevka upravičeni do vračila v skladu s predmetno zakonodajo investitorji, ne pa nujno tudi lastnik nepremičnine, na katerem je bila predvidena gradnja. Zato je vlogi za vračilo komunalnega prispevka obema investitorjema tega projekta (med drugim tudi tožničini) treba obravnavati na enak način, saj gre za isto nepremičnino in isti projekt. Toženka je med postopkom na drugi stopnji v tej zadevi vodila hkrati sodni postopek z drugim lastnikom predmetne nepremičnine podjetjem A. d.o.o. Stališče Vrhovnega sodišča v zadevi A. d.o.o. je štela za predhodno vprašanje pri reševanju pritožbe tožnice. Toženka je 12. 5. 2016 prejela sodbo Vrhovnega sodišča, X Ips 57/2014, v zvezi s sodbo I U 584/2013 z dne 5. 5. 2016. Odločba organa druge stopnje (v zvezi s tožničino pritožbo) je tako že pripravljena. Ker pa je tožnica pred njeno izdajo vložila tožbo, je toženka počakala z njeno vročitvijo do odločitve naslovnega sodišča. V nadaljevanju je toženka vsebinsko prerekala tožbo, navedla je še, da ni pogojev, da sodišče samo odloči o stvari, ker je dejansko stanje sporno, toženka bi pa bila tudi s tako odločitvijo oškodovana, in predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in naloži tožnici v plačilo vse stroške tega postopka.

3. Tožba je upravičena.

4. Po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 sme stranka, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je organ prve stopnje izdal odločbo, št. 35112-166/2014/9 (1401) z dne 21. 12. 2015, s katero je odločil o tožničini vlogi za vračilo komunalnega prispevka, odmerjenega z odločbo istega organa z dne 19. 6. 2009 v višini 437.973,71 EUR, tako, da je delno ugodil vlogi za umik upravne izvršbe po odločbi z dne 19. 6. 2009, zavrnil vlogo tožnice za vračilo dela plačanega komunalnega prispevka za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na ..., na zemljiščih parc. št. 202, 200/1, 200/2, 200/3 in 204, vse k.o. ..., v znesku 30.000,00 EUR, zavrnil zahtevo za izplačilo zakonitih zamudnih obresti od 3. 9. 2012 in odločil, da posebni stroški v zvezi z izdajo odločbe za vračilo komunalnega prispevka niso nastali. Zoper citirano odločbo je tožnica vložila pritožbo 6. 1. 2016. Ker o njeni pritožbi ni bilo odločeno v dveh (2) mesecih, je tožnica 7. 3. 2016 na organ druge stopnje vložila zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi. Organ druge stopnje tudi v nadaljnjih sedmih dneh o pritožbi ni odločil, kot tudi ne do vložitve tožbe tožnice 18. 4. 2016, ki jo je sodišče prejelo 19. 4. 2016. Navedene ugotovitve potrjujejo tudi listine v prilogi tožbe. Sodišče tako ugotavlja, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa po drugem odstavku 28. člena ZUS-1 izpolnjene.

6. Po prvem odstavku 69. člena ZUS-1 sodišče v primeru, če je tožba vložena zaradi molka organa, tožbi ugodi, če spozna, da je tožba upravičena, in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena samo odloči o stvari ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda. Sodišče ni sledilo primarnemu tožbenemu zahtevku, s katerim tožnica predlaga, naj sodišče samo odloči o stvari tako, da odpravi prvostopno odločbo z dne 21. 12. 2015 ter samo izda odločbo, s katero bo toženki naložilo vračilo komunalnega prispevka v višini 30.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2012 ter ugodilo vlogi za umik upravne izvršbe po odločbi z dne 19. 6. 2009 v celoti ter priznalo povračilo priglašenih stroškov postopka. Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče samo odločiti o stvari med drugim tudi, kadar narava stvari to dopušča. V obravnavanem primeru pa sodišče ocenjuje, da narava stvari tega ne dopušča, saj je (kot izhaja iz odgovora na tožbo) med strankama sporno tudi dejansko stanje in ne samo uporaba materialnega prava, toženka pa je tudi sama navedla, da je odločbo (s katero je odločeno o pritožbi tožnice zoper prvostopno odločbo) že pripravila, vendar z njeno vročitvijo čaka do odločitve sodišča. 7. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo ter naložilo kot pristojnemu organu druge stopnje, da mora o pritožbi tožnice zoper prvostopno odločbo z dne 21. 12. 2015 odločiti in sicer v roku enega meseca od vročitve te sodbe toženki. Za ta rok se je sodišče odločilo glede na okoliščine zadeve, ki izhajajo iz upravnega spisa in navedbe toženke v tem sodnem postopku.

8. Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).

9. Ker pa ZUS-1 povrnitve stroškov postopka toženke v takem primeru, kot je obravnavani (ko je sodišče tožbi ugodilo, toženka pa je sodišču predlagala zavrnitev tožbe), ni izrecno uredil, temelji odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka toženke po načelu arg. a contrario (tudi) na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1.