Jedro

Ustavna pravica do pravnega sredstva pa več od dvostopenjskega sojenja, to je več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje, ne zagotavlja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnikov predlog za obnovo postopka z dne 14. 9. 2022 zavrglo.

2. Zoper sprejeti sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da mu je kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, saj mu je bila tudi vloga za brezplačno pravno pomoč zavržena, in ker nima finančnih sredstev za plačilo odvetnika ne more vložiti predmetnega predloga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog tožnika za obnovo postopka z dne 14. 9. 2022 zavrglo, ker slednji nima opravljenega pravniškega državnega izpita, prav tako predlog ni vložen po pooblaščencu, ki je odvetnik.

5. Glede na tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, se lahko pravdna dejanja, v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, opravljajo samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, oziroma lahko po določbi četrtega odstavka 86. člena ZPP pravdna dejanja opravlja stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Pritožbeno ni sporno, da tožnik pravniškega državnega izpita nima. Zgolj navaja, da nima dovolj finančnih sredstev, da bi si lahko najel odvetnika, ki bi vložil zahtevo za obnovo postopka.

6. Res Ustava Republike Slovenije v 25. členu zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov. Tožencu ta ustavna pravica ni bila kršena, saj je imel pravico do pritožbe zoper sodbo, izdano v tej zadevi. Ustavna pravica do pravnega sredstva pa več od dvostopenjskega sojenja, to je več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje, ne zagotavlja. S tem tožniku ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS in tudi ne pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, saj pravica do obnove postopka ni zajeta v pravici do pravnega sredstva po 25. členu Ustave.1 Zakonodajalec sme prosto presoditi, ali bo mogoče vložiti izredno pravno sredstvo in sme določiti načine na kakšen način je slednje potrebno vložiti (torej po odvetniku oz. osebi z opravljenim pravniškim državnim izpitom).

7. Sistem brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči, namreč ustrezno ureja problematiko oseb, ki nimajo finančnih možnosti za samostojno zagotovitev odvetniškega zastopanja. V prid dopustnosti takšne ureditve se je že izreklo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice2, pa tudi Ustavno sodišče RS3. 8. Glede na obrazloženo, ker pritožbeni razlogi kot tudi uradoma upoštevani razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 VSL sklep I Cp 710/2019 z dne 12. 6. 2019 2 Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 367 in tam navedeno sodno prakso: npr. sodbo ES v zadevi Gilow proti Združenemu Kraljestvu, A 109, stran 27 3 Ustavno sodišče RS: sklep U-I 137/2000, sklep U- I 216/04 in sklep U-I 334/04.