Jedro

Razveljavitev ali spremembo izdane začasne odredbe lahko stranka doseže le v postopku, v katerem je bila ta izdana, ne pa z vložitvijo nove (nedopustne) tožbe.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep v III. točki izreka se zavrže, v preostalem delu se pritožba zavrne in sklep v I. in II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. zavrglo tožbo v delu, v katerem je prva tožnica zahtevala predodelitev mladoletnega J., rojenega ..., v vzgojo in varstvo, ureditev stikov z dečkovim očetom ter določitev preživnine; II. zavrglo predlog za začasno odredbo, s katero naj bi dečka predodelilo materi in uredilo stike s tožencem, podredno pa spremenilo ureditev dečkovih stikov s prvo tožnico ter III. izločilo predlog druge tožnice (J. babice) za ureditev stikov z dečkom in predlog za izdajo začasne odredbe o stikih v spis IV P 150/2018. 2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta tožnici. Najprej menita, da bi moralo sodišče babičin predlog za ureditev stikov vpisati v nov nepravdni spis.

Ker deček zaradi začasne odredbe, izdane v zadevi IV P 150/2018, že šest mesecev živi pri očetu, tožba za predodelitev otroka materi predstavlja zahtevek za drugačno ureditev od trenutne. Ne gre torej za res iudicata, o kateri v družinskih sporih niti ni mogoče govoriti.

Predlagana začasna odredba se nanaša na obe tožnici, nobena nima stikov z J., oče pa jih onemogoča, zato bi moralo sodišče o predlogu vsebinsko odločiti. Razlogov za zavrženje predloga za začasno odredbo sodišče ni navedlo, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba zoper sklep v III. točki ni dovoljena; sicer pa ni utemeljena.

5. Sklep o združitvi pravd in o razločitvi postopkov (300. člen ZPP, 8. točka 270. člena ZPP), izdan med pripravami za glavno obravnavo, se nanaša na vodstvo postopka. V skladu s 3. odstavkom 270. člena ZPP pritožba zoper tak sklep ni predvidena. V skladu s 1. točko 365. člena ZPP je višje sodišče pritožbo zoper ta del sklepa kot nedovoljeno zavrglo (1. odstavek 363. člena).

6. Navrženo pritožbeno stališče, da v družinskih zadevah o vezanosti na pravnomočno odločbo sodišča ni mogoče govoriti, je napačno.1 Tudi v postopkih v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki predstavlja odločanje o zahtevku, o katerem že teče pravda ali o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno ali o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, bistveno kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Posebnost sporov iz razmerij med starši in otroki pa je ta, da so razmerja dinamična. Če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, sodišče na zahtevo bivšega zakonca ali organa, pristojnega za socialne zadeve, po 4. odstavku 421. člena ZPP izda novo odločbo o varstvu in vzgoji ter o stikih otroka.

7. O vzgoji in varstvu sina prve tožnice ter toženca je bila 1. 4. 2014 sklenjena sodna poravnava; deček je bil dodeljen v varstvo in vzgojo prvi tožnici, zato ga niti ni mogoče predodeliti v vzgojo in varstvo njej. V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Kranju IV P 150/2018 sodišče res obravnava zahtevek toženca za izdajo nove odločbe o vzgoji in varstvu ter stikih dečka v smislu 4. odstavka 421. člena ZPP. To pa v situaciji, ko je deček (pravnomočno) dodeljen prvi tožnici, vseeno ne opravičuje obravnavanja (nasprotne) tožbe za predodelitev dečka prvi tožnici.2 Tega tudi ne spremeni okoliščina, da je deček na podlagi sklepov Okrožnega sodišča v Kranju s 14. 2. 2018 in 18. 4. 2018 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1270/2018 z začasno odredbo dodeljen v začasno varstvo, vzgojo in oskrbo očetu. Razveljavitev ali spremembo izdane začasne odredbe lahko stranka doseže le v postopku, v katerem je bila ta izdana, ne pa z vložitvijo nove (nedopustne) tožbe.

8. Pritožbeni očitek, da sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrglo predlog prve tožnice za izdajo začasne odredbe, je neutemeljen. Jasni, popolni in tudi pravilni3 razlogi o tem so v 7. do 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. Pritožba torej ni utemeljena; razlogov, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, pa ni, zato je pritožbo zavrnilo in sklep v I. in II. točki potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o zavrženju in zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev, da tožnici sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. odločbe VSL IV Cp 3649/2011, IV Cp 2566/2015, IV Cp 6/2017 in številne druge. 2 Če bo sodišče ugotovilo, da predodelitev očetu dečku ni v korist, bo tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje utemeljeno opozarja, da bi moral biti tožničin (nasprotni) tožbeni zahtevek, da bi bil dopusten, takšen, da se ji v nobenem primeru ne bi moglo zadostiti s tem, da bi se le zavrnil tožbeni zahtevek iz tožbe v postopku IV P 150/2018. 3 Pritožnica jim sploh ne nasprotuje.