Jedro

Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. Iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu prvonavedeno izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-8/2016 (05077) z dne 18. 5. 2016, ki je postala pravnomočna 8. 7. 2016, komasacijska udeleženca A. A. in B. B., solastnika vsak do 1/2, v komasacijski sklad na komasacijskem območju k.o. ... vlagata zemljišče parc. št. 269, k.o. ..., iz komasacijskega sklada pa se jima dodeli zemljišče s parc. št. 6217 k.o. ... Razlika v vrednosti je -32 točk, ki se zaradi male vrednosti ne poračuna. Grafični prikaz na novo dodeljenih parcel z opisanimi zemljiško katastrskimi točkami je na koncu odločbe.

2. Z v uvodu drugonavedeno izpodbijano odločbo je bilo na podlagi prej navedene odločbe o uvedbi komasacijskega postopka odločeno, da komasacijski udeleženec B. B. vlaga v komasacijski sklad na komasacijskem območju k.o. ... zemljišča s parc. št. 243, 264/2, 264/3, 268/1, 268/2 in 84/2, dodelita pa se mu parceli št. 6216 in 6286 vse k.o. ... Razlika v vrednosti znaša +20 točk in se zaradi male vrednosti ne poračuna.

3. Iz obrazložitve prej navedenih odločb izhaja, da je Občina Hajdina kot investitor dne 1. 4. 2016 vložila predlog za uvedbo komasacijskega postopka. Komasacijski postopek je bil uveden z odločbo z dne 18. 5. 2016. V postopku je bila imenovana komasacijska komisija. Izvajalec komasacije Geodetski zavod A., d.o.o. je ugotovil obstoječe zemljiškoknjižno stanje ter pripravil seznam lastnikov z navedbo parcelnih številk, vrste rabe, katastrskega razreda, površine, zemljiškoknjižnega vložka, posestnega lista in delež lastništva. Nato se je vršila obravnava na terenu, na katero so bili vabljeni vsi komasacijski udeleženci.

4. V času med 28. 9. 2018 in 12. 10. 2018 je bil razgrnjen elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja k.o. ... V istem času sta bila razgrnjena tudi elaborata obstoječega stanja in vrednotenja zemljišč, elaborat nove razdelitve zemljišč pa v času od 17. 7. 2019 do 1. 8. 2019. 5. Tožnika sta na elaborat nove razdelitve podala pripombe, in sicer sta zahtevala, da zemljišče doma ostane v celoti vsaj iste površine in ne pristaneta na zmanjšanje. Parcele št. 269, 268, 268/1 naj ostanejo locirane, kot so bile do uvedbe komasacije, parcele št. 264/2, 264/3 in 243 pa se naj priključijo k domači parceli, kolikor se ne morejo priključiti na severno stran parcele 269, ne da jih loči cesta.

6. Komasacijski odbor je sledil njunim pripombam, da se površina pri ohišnici poveča na tolikšno površino, kot so jo vložili v komasacijski sklad, zmanjšano za odstotek izgube. Površina v tabli 2 oziroma 4 se jim združi, celotna površina se primeri skupaj. Komasacijski odbor se je strinjal s spremembo poteka ceste, do katere je prišlo zaradi upoštevanja njunih pripomb. Na obravnavi pripomb sta podala še predlog glede „zavijalcev“, tu je bil komasacijski odbor mnenja, da bo med tablama 2 in 4 širine 6 m, kjer pa je le priključek na cesto, pa naj „zavijalec“ ostane širine 5 m. 7. Predlog elaborata nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada se je potrdil s predlaganimi spremembami in sprejetimi rešitvami dne 10. 9. 2019 in je bil tudi potrjen s sklepom na sestanku komasacijskega odbora. Vsi komasacijski udeleženci so bili v naravi seznanjeni z mejami novo dodeljenih zemljišč iz komasacijskega sklada v času prenosa mej v naravo.

8. V odločbi je še navedeno, da se je zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 1,64 %. Za enak odstotek se je zato zmanjšala vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada.

9. Tožnika sta zoper navedeni odločbi vložila pritožbi, ki ju je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z v uvodu navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo. Ministrstvo se strinja s prvostopnima odločitvama in dodaja, da sta tožnika (kot solastnika) v komasacijski sklad vložila zemljišče v enem obdelovalnem kosu, iz komasacijskega sklada pa ima je bilo dodeljeno zemljišče prav tako v enem kosu, tožnik kot lastnik pa je vložil v sklad zemljišče v štirih obdelovalnih kosih, dodeljena pa so mu bila zemljišča v dveh kosih, enemu od njih pa je bil priključen tudi kos, ki je bil dodeljen tožnikoma kot solastnikoma.

10. Glede tako imenovane ohišnice (parc. št. 6286) pa drugostopni organ ugotavlja, da se ta nahaja na mestu vloženega zemljišča v isti površini in s poravnavo njegove jugozahodne in južne meje.

11. Tožnika v vloženi tožbi izpostavljata, da v postopku komasacije nista sodelovala kot prostovoljna temveč prisilna udeleženca komasacije, zato je potrebno izpodbijani odločbi presojati kot onerozni odločbi, ki posegata v njuno lastninsko pravico na nepremičninah. Menita, da bi morali biti v izpodbijani odločbi poimensko navedeni lastniki z natančno označenimi zemljišči s podatki iz uradnih evidenc, ki soglašajo s komasacijo, kar pomeni, da v postopku ni bilo odločeno o predmetu postopka, kar po mnenju tožeče stranke predstavlja absolutno bistveno kršitev postopka, ker odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Razen tega tožeča stranka meni, da izpodbijana odločba ni obrazložena v smeri, zakaj predlogi tožnikov, ki so jih podali na zapisnik in v vlogah, niso utemeljeni. Tožnika menita, da komasacijski postopek ni bil voden v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in Pravilnika o izvajanju komasacije kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik), zaradi česar sta bila tožnika prikrajšana pri svoji lastninski pravici, pri tem pa bistven namen komasacije – večja zaokroženost zemljišč – ni bil dosežen.

12. Po mnenju tožnikov je odločba nezakonita v delu, ko se jima je dodelila parc. št. 6286, ki je sicer v enaki katastrski površini kot prejšnja parc. 84/2, vendar drugačnih oblik in krajša. Tožnika sta se namreč zavzemala za to, da se tako kot vsem ostalim lastnikom zemljišč tudi njima poveča zemljišče pri hiši, vendar le njuna pripomba ni bila spoštovana.

13. Razen tega menita, da je bila v smeri jugovzhodno meja komasacijskega območja določena arbitrarno na način, da lastniki zemljišč na tem območju niso bili vključeni v komasacijski sklad, čeprav gre za prvovrstna kmetijska zemljišča, le zato, da ne bi bili deležni odbitka. Ob tem je organ prve stopnje tožeči stranki upošteval odbitek za cesto pri parc. št. 84/2, čeprav tožnika do te parcele dostopata izključno z dvorišča stanovanjske hiše prek parc. 84/1, 80/1, 80/2 in 80/3 in zato za dostop do te parcele nobena cesta ni potrebna. Te pripombe upravni organ ni upošteval, drugače pa je ravnal ob bistveno podobni pripombi udeležencev Šlamberger podani na zapisnik dne 10. 9. 2019. 14. Odločba pa je bila nezakonita tudi zato, ker parc. št. 269, 268/2 in 268/1 vse k.o. ..., katerim so bile priključene parc. 264/2, 264/3 in 243 po predvidenem novem stanju z novima predvidenima parcelama 6217 in 6216 ne ustrezajo menjalnemu razmerju in se tožnikoma dodeljuje le 13206 m2 novih površin, med tem ko jih vlagata v komasacijski sklad kar 13555 m2. Takšen odvzem na račun izgub zaradi cest na tožnika ne odpade, in se glede na površino zemljišč predhodno navedenih parcel, ki so predmet komasacije, s takšnim odbitkom za ceste nikakor ne strinjata.

15. Rešitve pripravljavcev komasacije pa tudi niso ekonomične z vidika kmetijske obdelave, saj bi bilo smotrneje, da se tožnikoma dodelijo nova zemljišča severneje, C. C. pa kmetiji bližnja ter bolj zaokrožena zemljišča. Razen tega sta tožnika iz komasacijskega sklada prejela zemljišči z novo parc. št. 6217 in 6216, ki je v večjem delu tako ozka, da onemogoča smotrno kmetijsko izrabo, saj je potrebno za njeno strojno obdelavo delati številne ovinke. Vsem drugim udeležencem so bile dodeljene parcele, ki so bistveno daljše in jih je v liniji lažje strojno obdelovati. Tožnika sta predlagala, da se jima dodeli zemljišče severno od prejšnje parcele št. 269, a njun predlog ni bil sprejet. Razen tega tožnikoma nezakonito v komasacijo ni bila vključena njuna parcela št. 606/29 k.o. ..., čeprav so nekatere parcele na tem območju bile vključene v komasacijo. Predlagata, da sodišče izpodbijani odločbi odpravi in zadevo vrne v novo odločanje. Priglašata tudi stroške tega upravnega spora.

16. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi. Navaja, da so okoliščine v zvezi s seznami lastnikov zemljišč, ki so se strinjali z uvedbo komasacije in tistimi, ki se niso, stvar odločbe o uvedbi komasacije, ki pa je že pravnomočna in ni predmet tega upravnega spora. Prav tako je predmet odločbe o uvedbi komasacije obseg komasacije. Glede ugovora v zvezi z odbitkom za cesto pri parceli tožečih strank št. 84/2 pa tožena stranka pojasnjuje, da tožeča stranka te pripombe prvič uveljavlja šele v tožbi. Tožeči stranki sta v konkretnem komasacijskem postopku udeleženi po dveh odločbah, po nobeni od njih pa ni niti blizu 15 % zakonsko dopustnega površinskega odstopanja, oziroma sta dobila praktično enako površino zemljišč, kot sta jo vložila. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo zavrne.

17. Občina Hajdina, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v odgovoru na tožbo vsebinskih pripomb glede tožbenih navedb ni podala.

18. Sodišče je s sklepom št. II U 334/2021-32 z dne 9. 3. 2022 v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 odločilo, da bo glede na zgoraj naveden obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj v zadevi odločilo po sodniku posamezniku.

19. Tožba ni utemeljena.

20. Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Uvedbo komasacijskega postopka lahko predlagajo lastniki zemljišč, v njihovem imenu pa komasacijski odbor, njihova skupnost na podlagi pogodbe, pravna oseba ali lokalna skupnost (prvi odstavek 56. člena ZKZ). Predlog za uvedbo komasacijskega postopka se lahko vloži, če se s komasacijo strinjajo lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju (tretji odstavek 56. člena ZKZ). Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki: zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, sodeluje pri pripravi predloga elaborata o vrednotenju in o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

21. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

22. Če se na komasacijskem območju zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije, in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oziroma večja površin zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

23. Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru, in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

24. Sodišče je v zadevi opravilo naroka za glavno obravnavo, to je 14. 6. 2022 in 13. 9. 2022, na nobenega od njiju pa tožena stranka ni pristopila, zato je sodišče obravnavo opravilo v njeni odsotnosti (drugi odstavek 58. člena ZUS-1).

25. Tožeča stranka je v postopku svoj zahtevek modificirala tako, da odločbo Upravne enote Ptuj št. 331-24/2018-212 (05079) z dne 7. 7. 2021 izpodbijata oba tožnika, saj se nanaša na zemljišče, katerega solastnika sta oba, odločbo št. 331-24/2018-213 (05079) z dne 7. 7. 2021 pa izpodbija samo tožnik, saj se nanaša na zemljišče, katerega izključni lastnik je.

26. Na prvem naroku je sodišče sledilo dokaznemu predlogu tožeče stranke in sicer odsotni toženi stranki pisno naložilo, da predloži v postopku izdelane elaborate, na ta način, da bosta razvidna položaj in lega zemljišč, ki sta jih tožnika vložila v komasacijski sklad ter položaj in lega zemljišč, ki sta jih iz njega dobila. Tožena stranka je temu sledila in predložila grafični prikaz lege in položaja teh zemljišč.

27. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo predložene listine in po presoji vseh v postopku predlaganih in izvedenih dokazov ugotovilo, da je izpodbijana odločitev pravilna.

28. Glede ugovorov tožeče stranke, ki se nanašajo na to, ali je bil izpolnjen pogoj za uvedbo komasacijskega postopka, po katerem se morajo z uvedbo komasacije strinjati lastniki kmetijskih zemljišč, ki imajo v lasti več kot 2/3 površin kmetijskih zemljišč na predvidenem komasacijskem območju, in na določitev meje komasacijskega območje (navajata, da bi morala biti vključena še nekatera druga zemljišča), sodišče ugotavlja, da so ta vprašanja predmet odločanja ob izdaji odločbe o uvedbi komasacijskega postopka, ki je pravnomočna in tovrstni ugovori tožeče stranke sedaj ne morejo več biti predmet presoje ter so zato pri odločanju v predmetni zadevi neupoštevni.

29. Sodišče pa je presojalo utemeljenost ugovorov, ki se nanašajo na tožeči stranki dodeljena zemljišča iz katastrskega sklada, za katera tožeča stranka zatrjuje, da so neustrezna po obliki in zato neprimerna za obdelavo; da sta predlagala, da se jima dodeli zemljišče, ki je locirano severno od parc. št. 6217 in ne južno; da sta tožnika dobila manjše zemljišče pri hiši za razliko od nekaterih drugih komasacijskih udeležencev (C. C., D. D., I. I.) ter na vprašanje ustreznosti odbitka zemljišč zaradi ureditve poti, saj tožnika zatrjujeta, da na novo zemljišče parc. št. 6286 dostopata preko svojih zemljišč parc. št. 84/1 in 80/1, zato je v tem delu odbitek neutemeljen, ta ugovor pa je bil upoštevan pri komasacijskih udeležencih C. C. 30. Komasacija je agrarna operacija, s katero se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave. Postopkovno in materialnopravno jo urejata ZKZ1 in Pravilnik.

31. Po presoji sodišča so bile te procesne in materialnopravne določbe pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljene. Namen komasacije je, da se zemljišča na komasacijskem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča. 32. Del zemljišč, ki so bila vložena v komasacijski sklad v predmetni zadevi, je bil v solasti obeh tožnikov, del pa v izključni lasti tožnika, zato je bilo o tem odločeno z dvema prvostopnima odločbama. Ne glede na to pa je bilo v postopku upoštevano, da gre za eno kmetijsko gospodarstvo in so bila (gledano skupno) tožnikoma, ki sta zemljišče vložila v štirih obdelovalnih kosih, dodeljena zemljišča v dveh obdelovalnih kosih. Kar zadeva razlike med skupno vrednostjo in površino vloženih in dodeljenih zemljišč, je organ pravilno upošteval prvi odstavek 65. člena ZKZ, po katerem razlika ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine ne upoštevajoč zmanjšanja površine po 67. členu ZKZ.

33. Tožnika sta zemljišča, ki so v njuni solasti (odločba Upravne enote Ptuj, št. 331-24/2018-212 (05079) z dne 7. 7. 2021) vložila v površini 3205 m2 in prejela zemljišča površine 3152 m2, kar pomeni 53 m2 manj oziroma 1,65 % razlike. Upoštevajoč vrednost sta tožnika prejela 32 cenilnih enot manj, zato se ta razlika zaradi majhne vrednosti ne poračuna.

34. Zemljišče, katerega izključni lastnik je tožnik (odločba Upravne enote Ptuj št. 331-24/2018-213 (05079) z dne 7. 7. 2021), je bilo vloženo v površini 18371 m2, tožnik pa je prejel 18070 m2, torej 301 m2 manj, kar pomeni 1,64 % razlike. Upoštevajoč vrednost je tožnik prejel 20 cenilnih točk več, zato tudi v tem primeru zaradi majhne vrednosti poračuna ni bilo.

35. Ob tem je dodati, da dopustno odstopanje po prvem odstavku 65. člena ZKZ ne vključuje zmanjšanja po 67. členu ZKZ, kar pomeni glede na to, da je ta odstotek v predmetni zadevi znašal 1,64 %, da zmanjšanja v površini po prvem odstavku 65. člena ZKZ dejansko ni bilo.

36. Na osnovi navedenega sodišče zaključuje, da je bila določba prvega odstavka 65. člena ZKZ tako glede površine kot glede vrednosti pravilno uporabljena, zato so nasprotna zatrjevanja tožeče stranke neutemeljena. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v komasacijski sklad vložila 13555 m2 in prejela 13206 m2, kar se sicer ne sklada s površinami, razvidnimi iz izpodbijanih odločb, kot je zgoraj povzeto, tudi iz podatkov, ki jih navajata tožnika pa ne izhaja, da bi bil zakonsko določen limit presežen (po njunih zatrjevanjih gre za 2,5% odstopanje), saj je to znotraj dopustnega 15 % z zakonom določenega odstopanja v površini.

37. Kar zadeva vprašanje lege in zaokroženosti zemljišč iz predloženih elaboratov in grafičnih prikazov izhaja, da sta tožnika vložila zemljišče v štirih kosih, dobila pa sta ga v dveh. Navedeno gotovo sledi namenu komasacije, ki je v tem, da se zemljišča čimbolj zaokrožijo. Pri tem so bile upoštevane pripombe tožeče stranke, da se jima na območju hiše dodeli zemljišče enake površine.

38. Nadaljnje pripombe tožeče stranke gredo v smeri, da se je nekaterim drugim komasacijskim udeležencem površina zemljišča pri (njihovih) hišah povečala in je razumeti, da menita, da se je postopek komasacije za njiju končal manj ugodno kot za nekatere druge udeležence. Upoštevajoč zgoraj navedena zakonska določila sodišče ugotavlja, da tovrstni ugovori ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločitev. V postopku je bila pripomba tožnikov upoštevana in sta tožnika pri ohišnici dobila v bistvenem isto zemljišče, kot sta ga vložila, ostala njuna zemljišča pa so bila zaokrožena v celoto.

39. Iz zapisnika sestavljenega dne 10. 9. 2019 ob reševanju pripomb v komasacijskem postopku namreč izhaja, da sta tožnika podala pripombo, da zahtevata, da zemljišče doma ostane enako, podala sta še pripombe v smislu, naj se tudi druga zemljišča priključijo domači parceli, če se ne morejo priključiti na severno stran parcele 269, ne da jih loči cesta.

40. Glede tega je bila sprejeta rešitev, da se površina pri ohišnici poveča na vložen obseg, zmanjšano za odstotek izgube, glede zemljišča v tablah 2 in 4 pa je bila izražena želja, da se parcele združijo. Ugotovljeno je bilo, da je možna rešitev v tem, da „se cesta zalomi“, za kar je potrebno soglasje odbora. Tožnika sta vztrajala, da površina doma ostane nespremenjena, v ostalem pa sta se s predlogom (očitno o združitvi navedenih tabel strinjala).

41. Iz izpodbijane odločbe in zapisnika z dne 10. 9. 2019 tako izhaja, da so bile tam podane pripombe tožnikov upoštevane glede površine zemljišča pri ohišnici, ki se tožnikom dodeli iz komasacijskega sklada, komasacijski odbor pa se je strinjal tudi s spremembo poteka ceste. Navedeno je bilo nato pri izdaji izpodbijanih odločb upoštevano in trditve tožeče stranke, da ni bilo tako, podatki spisa ne potrjujejo.

42. Glede na to so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da sta tožnika želela pridobiti zemljišča, ki bi ležala nekoliko bolj severno, da so ta neprimerna za obdelavo in da se je nekaterim drugim udeležencem zemljišče pri hiši povečalo, ter na zakonitost izpodbijanih odločb ne vplivajo.

43. V zvezi z odbitkom za ceste tožnika ob obravnavi pripomb 10. 9. 2019 nista podala nobene pripombe. Po določbi četrtega odstavka 63. člena ZKZ lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe na sami razgrnitvi, najkasneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Kot je bilo ugotovljeno na glavni obravnavi2 iz zapisnika o obravnavi pripomb v komasacijskem postopku z dne 10. 9. 2019 ne izhaja, da sta tega dne podala pripombo v zvezi z odbitkom za ceste. Razen tega sta v upravnem sporu zatrjevala, da sta to storila v dopisu z dne 10. 12. 2019, kar je bilo glede na citirano zakonsko določbo prepozno, zato se sodišče z okoliščinami v zvezi s tem dopisom v nadaljevanju ni več ukvarjalo.

44. Iz zapisnika o obravnavi pripomb v komasacijskem postopku z dne 10. 9. 2019 izhaja, da so udeleženci C. C., na tej obravnavi pripombe v zvezi z odbitkom za ceste podali in so bile tudi upoštevane.

45. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da so bile pri izdaji izpodbijanih odločb spoštovane določbe ZKZ in namen komasacije, ki je v tem, da vsak udeleženec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča, pritrditi pa tudi ni mogoče ugovoru o neobrazloženosti odločb, saj je tako dejanska kot materialnopravna podlaga odločitve ustrezno obrazložena, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka te sodbe).

46. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je o stroških v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

1 Za vprašanja postopka, ki tam niso urejena se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). 2 Glej zapisnik o glavni obravnavi v upravnem sporu str. 2.