Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče pri postavitvi začasnega skrbnika zapuščine ni vezano na predlog dedičev. Postavi ga lahko, če presodi, da je to potrebno, tudi po uradni dolžnosti.
Iz razlogov ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče začasnega skrbnika postavilo tudi glede tistega dela zapuščinskega premoženja, ki ni bil zajet s predlogom pritožnika in zakaj je (tudi v tem delu) za skrbnico določilo dedinjo A. A.
Pritožbi se ugodi in se sklep, razen glede odločitve, da se za začasno skrbnico dela zapuščinskega premoženja, ki obsega parc. št. 971/50 k. o. X ter parc. št. 1075/98 in 1075/92, obe k.o. X, imenuje A. A., razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za čas do pravnomočnega zaključka postopka dedinjo A. A. imenovalo za začasno skrbnico zapuščine.
2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo dedič B. B. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Opozarja, da je s predlogom izkazal potrebo za postavitev začasne skrbnice le glede nepremičnin parc. št. 971/50 k. o. X ter parc. št. 1075/98 in 1075/92, obe k. o. X. Sodišču v zvezi s tem očita tudi to, da je prekoračilo predlog. Ker mu ni vročilo vloge sodedinje, pa je poseglo v njegovo pravico do izjave.
3. Dedinja A. A. je na pritožbo odgovorila. Meni, da je odločitev sodišča pravilna, saj je postavitev začasnega skrbnika potrebna tudi glede ostalega premoženja, kar v nadaljevanju obrazloži. 4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da dedič s pritožbo, čeprav predlaga razveljavitev celotnega sklepa, odločitve, da se A. A. postavi za začasno skrbnico dela zapuščinskega premoženja, ki obsega parc. št. 971/50 k. o. X ter parc. št. 1075/98 in 1075/92, obe k. o. X, ne izpodbija. V tem delu je zato sklep postal pravnomočen in ni predmet pritožbenega preizkusa.
6. Sodišče postavi začasnega skrbnika zapuščine, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno (prvi odstavek 131. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Preden to stori, zasliši, če je to mogoče, tiste, ki so upravičeni dedovati, glede osebe skrbnika (drugi odstavek 192. člena ZD).
7. Sodišče pri postavitvi začasnega skrbnika zapuščine po 131. členu ZD ni vezano na predlog dedičev. Postavi ga lahko, če presodi, da je to potrebno, tudi po uradni dolžnosti.1 Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je postavilo začasnega skrbnika (celotne) zapuščine, prekoračilo predlog, je zato neutemeljen.
8. Mora pa sodišče v vsakem primeru svojo odločitev obrazložiti do te mere, da je možen njen pritožbeni preizkus. V tem pogledu pa je izpodbijani sklep pomanjkljiv. Iz razlogov tako ni mogoče razbrati, zakaj je sodišče začasnega skrbnika postavilo tudi glede tistega dela zapuščinskega premoženja, ki ni bil zajet s predlogom pritožnika in zakaj je (tudi v tem delu) za skrbnico določilo dedinjo A. A.2 Odločitve, ki ji pritožnik nasprotuje, zato ni mogoče preizkusiti, sklep pa je posledično obremenjen s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 163. členom ZD.
9. Ker pritožbeno sodišče te kršitve zaradi njene narave ne more samo odpraviti (ne more namesto sodišča prve stopnje napisati manjkajočih razlogov), je pritožbi na podlagi 354. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD ugodilo in sklep, razen v delu, ki je že pravnomočen, razveljavilo in vrača zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek. Podrobnejša navodila glede na razlog razveljavitve niso potrebna.
1 Tako bo ravnalo predvsem v položaju, ko bodo dediči neznani ali bo neznano njihovo bivališče, saj ti v postopku ne sodelujejo. Drugačna ureditev velja za postavitev upravitelja zapuščine (145. člen ZD). Upravitelja sodišče postavi le na zahtevo katerega od dedičev. 2 Predlog, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, in v njem navedeni razlogi, se nanašajo le na tri parcele, torej del zapuščine. Tudi glede osebe skrbnika sta dediča soglasje dosegla le glede tega dela zapuščine.