Jedro

V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagatelja, ki glasi: "1. Za člane nadzornega sveta družbe N. d. o. o., ..., L., se imenujejo: - B. P., ..., L., - D. Č., ..., H. in - I. D., ..., N. 2. Funkcija novoimenovanih članov nadzornega sveta družbe N. d. o. o. traja od izdaje sklepa sodišča do izvolitve novih članov nadzornega sveta na skupščini družbe namesto sodno imenovanih članov nadzornega sveta družbe."

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem zaradi kršitve procesnih pravil in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožil predlagatelj, ki predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje, ki naj postopek združi z zadevo Ng 53/2016 oz. postopek prekine/zadrži do pravnomočne odločitve v zadevi Ng 53/2016. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlagatelj je na podlagi 276. v zvezi s 514. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1)1 predlagal, da sodišče začasno do izvolitve na skupščini družbe imenuje 3 člane nadzornega sveta. Sodišče prve stopnje je predlog zavrglo zaradi litispendence. Ugotovilo je namreč, da o istem predlogu že teče nepravdni postopek z opr. št. Ng 53/2016 (predlog vložen 19. 12. 2017), kjer sta predlagatelja S. Z. in I. Č., nasprotna udeleženka pa družba N. d. o. o., L. 5. Pritožnik trdi, da sklep v zadevi Ng 53/2016 še ni postal pravnomočen, kar pa po stališču višjega sodišča za odločitev ni odločilno. Če bi namreč sklep postal pravnomočen, ne bi več govorili o litispendenci, temveč o res iudicata, zato bi bilo treba od trenutka pravnomočnosti naprej zavreči predlog, o katerem še ni pravnomočno odločeno, ne glede na to, kateri postopek se je začel prej.

6. Pritožnik nadalje uveljavlja, da gre za postopka po dveh različnih pravnih temeljih in z različnimi zahtevki. Zakaj sta temelja različna, ne pojasni, višje sodišče pa ugotavlja, da gre v obeh primerih za isti dejanski temelj predloga: v obeh postopkih, tako obravnavanem, kot v postopku, ki se vodi po opr. št. Ng 53/2016, so predlagatelji zatrjevali, da je imela družba nadzorni svet, članom pa je mandat prenehal 21. 12. 2016. Po Družbeni pogodbi (30. člen) je nadzorni svet pristojen za imenovanje direktorja družbe, ki mu mandat poteče 31. 12. 2016. Ker družba nima nadzornega sveta, skupščina pa zaradi nesoglasja družbenikov gotovo ne bo dosegla sporazuma o imenovanju članov nadzornega sveta, družba ne bo mogla imenovati direktorja, to pa bo močno ogrozilo poslovanje družbe, zato so v obeh postopkih predlagali, da sodišče za člane nadzornega sveta imenuje tri osebe. Res je edino, da so za člane predlagane druge tri osebe kot v postopku Ng 53/2016, zato te pritožbene trditve niso utemeljene.

7. Pritožnik nadalje trdi, da sta dva od predlagateljev (B. P. in D. Č.) večinska delničarja (pravilno: družbenika), a ne v tem, ne v postopku Ng 53/2016 njuna večinska volja ni bila upoštevana. V postopku Ng 53/2016 je tako sodišče sledilo zgolj pobudi družbenikov, katerih deleži predstavljajo zgolj 22,32%. Vendar višje sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da se predlog za sodno intervencijo glede imenovanja članov nadzornega sveta obravnava v nepravdnem postopku, kjer ne gre za nasprotni si stranki, temveč za udeležence. 19. člen ZNP namreč določa, da je udeleženec v nepravdnem postopku tako predlagatelj postopka kot oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), nadalje oseba, glede katere se vodi postopek, oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Zato so pritožbene trditve o večinskih deležih predlagateljev nerelevantne.

8. Glede na to pa tudi za presojo obstoja litispendce ni odločilno, da je predlog v obeh postopkih vložila druga oseba, temveč to, da so v obeh postopkih (ne glede na to, kdo vloži predlog) udeleženci iste osebe (poleg nasprotnega udeleženca, ki je formalni udeleženec, tudi materialni udeleženci). Le spreminja se njihov položaj iz formalnega (predlagatelj in nasprotni udeleženec) oziroma zakonitega (256. člen ZGD-1) v materialnega udeleženca (oseba katere pravni interes utegne biti z odločbo prizadet) in obratno. Ne glede na to torej, da sta se postopka začela na predlog drugih družbenikov, so materialnih udeleženci v obeh primerih enaki. Navedeno velja tudi, če bi še kateri od družbenikov vložil vsebinsko enak predlog. Tudi ZGD-1 v 256. členu2 določa, da sodišče člane nadzornega sveta imenuje na predlog zainteresiranih oseb. Vse te "zainteresirane osebe" pa so hkrati, če ne vložijo predloga, materialni udeleženci. Zato je sodišče prve stopnje kasnejši predlog pravilno zavrglo zaradi litispendence.

9. Višje sodišče se načeloma strinja z naziranjem pritožnika, ki ga utemeljuje s sklepom VSL I Cp 227/2011 z dne 7. 9. 2011, da se v primeru, da predlagatelji hkrati vložijo predloge za ureditev (istega) razmerja med njimi v nepravdnem postopku, nevarnosti dvojnega, paralelnega obravnavanja izogne z združitvijo več predlogov v enoten postopek (ne pa z zavrženjem kasnejšega predloga). Vendar odločitev o združitvi postopka ni obveznost sodišča, temveč je v njegovi procesni dispoziciji. O tem, ali bo sodišče prve stopnje postopka združilo ali ne, zato višje sodišče ne more odločiti.

10. Višje sodišče nazadnje še ugotavlja, da v obeh primerih predlagatelji predlagajo sodišču, da imenuje začasni nadzorni svet. Ta pa bi nato za celoten mandat imenoval direktorja družbe z omejeno odgovornostjo. V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.3

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

1 276. člen ZGD-1 določa: Uprava mora dati sodišču predlog za imenovanje člana nadzornega sveta takoj, ko ugotovi, da število članov ni zadostno za sklepčnost nadzornega sveta. 514. člen ZGD-1 določa: Če je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače. 2 Če iz kateregakoli razloga en ali več članov organov vodenja ali nadzora manjka, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče. Funkcija sodno imenovanega člana organa vodenja ali nadzora preneha, ko je namesto njega imenovan nov član v skladu s statutom (Opomba: gre za organe d. d.). 3 Tako tudi VSL v sklepu I Cpg 209/2017 z dne 8. 3. 2017