Jedro

Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz določila 24. člena ZIKS-1, ki taksativno našteva razloge za odložitev izvršitve kazni zapora in pravilno povzema tudi, da je vprašanje zdravstvenega stanja opravičljiv razlog le takrat, ko obsojenec kazni zapora ni zmožen nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeni A. K. mora kazen zapora nastopiti v ponedeljek 4. 10. 2021 v Zavodu za prestajanje kazni zapora ..., ... .

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje obsojenčevo (vnovično) prošnjo za odložitev izvršitve kazni zapora, zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper odločbo se je pravočasno pritožil obsojenec. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe določil Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Predlaga spremembo odločbe tako, da se predlogu za odložitev izvršitve kazni zapora ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijane odločbe, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila drugega odstavka 347. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj.

5. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izhajalo iz določila 24. člena ZIKS-1, ki taksativno našteva razloge za odložitev izvršitve kazni zapora in pravilno povzema tudi, da je vprašanje zdravstvenega stanja opravičljiv razlog le takrat, ko obsojenec kazni zapora ni zmožen nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja. Obsojenec ne zatrjuje, da kazni zapora ni sposoben nastopiti zaradi bolnišničnega zdravljenja. Tudi iz pritožbi in predlogu za odložitev izvršitve kazni zapora priloženih prilog ne izhaja takšna situacija, da bi prišlo za obsojenca v poštev bolnišnično zdravljenje in da bi bil s tem pogojen razlog za odložitev izvršitve kazni zapora. Tako kot v predlogu za odložitev izvršitve kazni zapora tudi v pritožbi obsojenec na povsem načelni ravni zatrjuje, da zaradi zdravja ni sposoben nastopiti kazen zapora. Takšna trditev, ki tudi v pritožbi ostaja na povsem načelni ravni in ni podkrepljena z dokazili, ki bi kazali na nujnost bolnišničnega zdravljenja, ko se v zadnjem izvidu z dne 7. 5. 2021 v postavki dodatno mnenje navaja, da je kontrola pri specialni interne medicine čez eno leto, torej aprila 2022, da pa je v vmesnem času potrebna le kontrola pri osebnem zdravniku. S temi dokazi podkrepljeno pritožbeno izvajanje tako ne nudi podlage za zaključek o danosti razloga za odložitev izvršitve kazni zapora iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. Gotovo pa, tudi po sodbi pritožbenega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za morebiten odlog izvršitve kazni zapora iz določila 82. člena istega predpisa, ko pritožnik tudi v tem pogledu na povsem načelni ravni zatrjuje, da kazen zapora onemogoča normalen potek zdravljenja in tudi zmanjša možnost ozdravitve oziroma izboljšanje zdravstvenega stanja, ko niti v tem pogledu ne predloži kakšnega dokaza o tem, da bi morebiti prišla v poštev odložitev izvršitve kazni zapora ob analogni uporabi 82. člena ZIKS-1. Tako se izkaže, da pritožbene navedbe v tem pogledu niso utemeljene, zaradi česar pritožbi v uveljavljanju razloga za odložitev izvršitve kazni zapora ni bilo moč priznati uspeha.

6. O prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora se ne odloča po opravljeni glavni obravnavi. Po tretjem odstavku 25. člena ZIKS-1 o prošnji za odložitev izvršitve kazni zapora odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora, ki preden izda odločbo, lahko s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v prošnji. Ker tako po zakonu ni predvideno obravnavanje obsojenčeve prošnje na način, kot to trdi pritožnik v pritožbi, pritožnik ne more biti uspešen z očitkom, da sodišče ni izvedlo javne glavne obravnave. Pritožnik nadalje uveljavlja kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave Republike Slovenije in pravice do enakega varstva pravic po 14. členu Ustave Republike Slovenije. Tudi pri uveljavljanju teh kršitev pa pritožnik ostaja na povsem načelni ravni, zaradi česar topogledni pritožbeni razpravi ni bilo moč priznati uspeha, saj kršitev ni konkretizirana in obrazložena.

7. Na mestu je tako ugotovitev, da obsojenec ni dokazal obstoja zakonskega razloga za odložitev izvršitve kazni zapora, zaradi česar pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker je odločba prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določilom prvega odstavka 248. člena ZUP in skladno z določilom četrtega odstavka 26. člena ZIKS-1 odločilo še, da mora obsojene kazen zapora nastopiti v ponedeljek 4. 10. 2021 in sicer v Zavodu za prestajanje kazni zapora ..., ..., kakor je bilo odrejeno že v pozivu Okrožnega sodišča v Celju I Ikz 24257/2017-160 z dne 71. 8. 2021, ki ga je izdala sodnica, ki pri Okrožnem sodišču v Celju vodi zadeve za izvrševanje kazni zapora.