Jedro

Četudi ima lahko upravna odločba lastnost izvršilnega naslova, če tako določa zakon, je na njegovi podlagi dopustno dovoliti izvršbo le, če je ta tudi vsebinsko primerna za izvršbo.

S predloženo upravno odločbo je subjektivno in objektivno opredeljeno le upravno razmerje med upravičencem do nadomestila in njegovim izplačevalcem, ne pa tudi obveznost preživninskega zavezanca do izplačevalca zaradi vstopa v pravico preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v posledici izplačila nadomestila preživnine.

Golo sklicevanje na zakonsko dolžnost izterjave izplačanih zneskov, opredeljeno v sedmem odstavku 28. člena ZJSRS, ne zadošča. Po pojasnjenem ima predložena odločba le pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.

Dolžnik je v laičnem ugovoru zatrjeval, da ni pogojev za tek izvršbe, tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaradi izostanka pravočasne predložitve izvršilnega naslova, na katerega se je upnik sam skliceval v predlogu za izvršbo, ta ne obstaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru delno ugodilo, sklep o izvršbi z dne 7. 4. 2014 razveljavilo glede plačila nadomestila preživnine za otroka T.K., za čas os 1. 2. 2011 do 15. 7. 2011 v znesku 450,68 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, in predlog za izvršbo v tem obsegu zavrnilo (I. točka izreka), v ostalem ugovor zavrnilo (II. točka izreka) in dolžniku naložilo, da upniku povrne 16,77 EUR izvršilnih stroškov z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi izpodbija sklep v I. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V bistvenem ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da odločba o priznani pravici do nadomestila preživnine skupaj z obvestilom o uskladitvi preživnine za otroka T.K. ne zadošča kot izvršilni naslov. Meni, da odločba o priznani pravici do nadomestila preživnine v skladu z določbo četrtega odstavka 21.d člena Zakona o Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) pomeni ustrezni izvršilni naslov. Sklicuje se na sklep VSK I Ip 847/2009 z dne 9. 3. 2010. Prilaga dogovor o preživnini za T.K. z dne 5. 12. 2003. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor v celoti zavrne in sklep o izvršbi obdrži v veljavi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev pravilne in zadostne razloge sodišča prve stopnje in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. V sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali je odločba o priznani pravici do nadomestila preživnine (samostojen) izvršilni naslov Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) zoper preživninskega zavezanca. Upnik izpostavlja le sklep Višjega sodišča v Kopru I Ip 847/2009 z dne 9. 3. 2010, drugačno stališče pa je zavzeto v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 387/2010 z dne 24. 2. 2010, ki po mnenju sodišča druge stopnje dosledneje upošteva temeljne značilnosti, ki jih mora imeti vsak izvršilni naslov, da je primeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Četudi ima lahko upravna odločba lastnost izvršilnega naslova, če tako določa zakon (3. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), je na njegovi podlagi dopustno dovoliti izvršbo le, če je ta tudi vsebinsko primerna za izvršbo. Takšna primernost pomeni, da ima izvršilni naslov ob formalnem pogoju iz drugega 17. člena ZIZ tudi vsebinsko kakovost izvršilnega naslova s tem, da natančno opredeljuje upnika in dolžnika (subjektivna določenost glede pravice oziroma obveznosti) ter obveznost z navedbo predmeta, vrste, obsega in časa izpolnitve obveznosti (objektivna določenost pravice oziroma obveznosti).(1)

7. S predloženo upravno odločbo z dne 11. 2. 2008 je subjektivno in objektivno opredeljeno le upravno razmerje med upravičencem do nadomestila in njegovim izplačevalcem, ne pa tudi obveznost preživninskega zavezanca do izplačevalca zaradi vstopa v pravico preživninskega upravičenca do preživninskega zavezanca v posledici izplačila nadomestila preživnine. Razmerje med preživninskim upravičencem in preživninskim zavezancem, v katerega Sklad vstopi na upniški strani v trenutku izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestila preživnine (prvi odstavek 28. člena ZJSRS), je opredeljeno v drugem pravnem aktu (dogovor o preživnini CSD z dne 5. 12. 2013 za otroka T.K.), na katerega se predložena upravna odločba sicer sklicuje v obrazložitvi, iz izreka pa pravica Sklada in obveznost preživninskega zavezanca ne izhajata. Golo sklicevanje na zakonsko dolžnost izterjave izplačanih zneskov, opredeljeno v sedmem odstavku 28. člena ZJSRS, ne zadošča. Drugačno stališče, da gre za samostojen izvršilni naslov, kot je zavzeto v sklepu Višjega sodišča v Kopru I Ip 847/2009 z dne 9. 3. 2010, bi bilo utemeljeno le, če bi predložena upravna odločba v izreku vsebovala ob pravici do nadomestila preživnine tudi jasno opredeljen zapis terjatve Sklada do preživninskega zavezanca, ki bi bil v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZIZ. Po pojasnjenem ima predložena odločba le pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.

8. V obravnavani zadevi pa je tudi pomembno, da je Sklad kot upnik sam navedel v predlogu za izvršbo kot podlago za izvršbo ob upravni odločbi tudi dogovor o preživnini CSD z dne 5. 12. 2003 za otroka T.K., njegovo navedbo pa kot podlago izvršbe vsebuje tudi izrek sklepa o izvršbi. Sodišče druge stopnje nasprotno zatrjevanje upnika v pritožbi, da ta dogovor ni izvršilni naslov v obravnavani zadevi, ocenjuje ob smiselni uporabi določila tretjega odstavka 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neupoštevno, saj gre za očiten namen izogniti se učinkom zamude s predložitvijo navedenega dogovora v postopku na prvi stopnji, ki bi ga moral upnik v skladu z določilom tretjega odstavka 58. člena ZIZ priložiti odgovoru na ugovor, pa ga je šele sedaj v pritožbenem postopku. Zakonodajalec je za kršitev te obveznosti predvidel sankcijo domneve resničnosti dolžnikovih navedb v ugovoru. Dolžnik je v laičnem ugovoru zatrjeval, da ni pogojev za tek izvršbe, tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zaradi izostanka pravočasne predložitve izvršilnega naslova, na katerega se je upnik sam skliceval v predlogu za izvršbo, ta ne obstaja.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Upnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Glej o tem Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 111 in 112.