Jedro

V zadevi je sporno vprašanje, ali je podan dejanski stan po tretjem odstavku 68. člena ZDSS-1, ki se nanaša na separatne stroške.

Kot to poudarja že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je zaradi razjasnitve dejanskega stanja postavilo sodnega izvedenca specialista grafologa. Skladno z metodološkimi napotki kot izhajajo iz 8. člena ZPP, mora sodišče v okviru proste dokazne ocene odločiti, katere dokaze bo izvedlo in nato tudi oceniti njihovo dokazno vrednost. Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo (prvi odstavek 287. člena ZPP). Sodišče je postopalo skladno z navedenimi določbami ZPP. Stranka je podala dokazni predlog in na sodišču je bilo, da glede na potrebe postopka presodi, katere dokaze bo izvajalo. Ker je sodišče presodilo, da je dokaz s postavitvijo izvedenca potreben, so s tem v zvezi neutemeljene pritožbene navedbe o krivdnem ravnanju tožnika (ta ima pravico predlagati dokaze, medtem ko je odločitev o izvedbi dokazov v pristojnosti sodišča). Prav tako tudi tožniku ni mogoče očitati zavlačevanja postopka. Toženec je izvedbi tega dokaza nasprotoval z razlogi, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, vendar sodišče njegovih razlogov ni sprejelo. V tem primeru ne gre za stanje, kot je urejeno v tretjem odstavku že citiranega 68. člena ZDSS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ne držijo ugotovitve sodišča, in sicer, da naj bi bile navedbe toženca glede krivdnega ravnanja oziroma zavlačevanja tožnika zgolj pavšalne. Toženec je namreč v vlogi z dne 20. 10. 2023 konkretno navedel, kako je tožnik zavedel sodišče s tem, da je predrugačil originalno ovojnico in "obvestilo organa o vročitvi". Prav tako je toženec konkretno navedel, da je tožnik sporno pošiljko dvignil osebno na pošti, kar je kasneje v dopisu z dne 5. 2. 2024 potrdila tudi Pošta Slovenije. S tem v zvezi je toženec tudi pravočasno priglasil stroške za plačilo izvedenine upoštevaje tretji odstavek 68. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1).1 Po mnenju toženca je tožnik z opisanim ravnanjem prekoračil meje poštenega postopanja za varstvo svojih pravic in je zavajal sodišče tako, da je le-to postavilo sodnega izvedenca grafologa. Ker je tožencu naložilo plačilo stroškov izvedenca, so mu s tem nastali stroški v višini 674,06 EUR. V konkretnem primeru je dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca grafologa podal tožnik. Toženec verjame, da je bilo za odločitev sodišča o postavitvi izvedenca bistveno zgolj opisano krivdno zavajanje tožnika. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da II. točko izreka sklepa spremeni tako, da je dolžan tožnik tožencu povrniti stroške postopka v višini 674,06 EUR v 15 dneh, po poteku paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Predmet presoje pred sodiščem prve stopnje je bil drugostopenjski sklep toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 4. 2023. Z navedenim sklepom je bila kot prepozno vložena zavržena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 14. 12. 2022. S prvostopenjsko odločbo je bilo odločeno, da tožnik, delovni invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, nima pravice do nadomestila za invalidnost. 6. Pred sodiščem prve stopnje je bilo odprto vprašanje, ali je tožnik pravočasno vložil pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo toženca z dne 14. 12. 2022. Sodišče prve stopnje je izpeljalo dokazni postopek. Med drugim je izvedlo tudi dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca za forenzično-kriminalistično tehnične preiskave rokopisov in podpisov (v nadaljevanju: grafolog). Iz sklepa o postavitvi izvedenca (III Ps 347/2023 z dne 23. 11. 2023) izhaja, da je bila naloga sodnega izvedenca, da po proučitvi dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter po potrebi po pridobitvi dodatnih lastnoročnih podpisov tožnika, poda izvedensko mnenje o tem, ali je lastnoročni podpis na vročilnici z dne 19. 12. 2022 tožnikov ali ne. Po pridobitvi izvedenskega mnenja je sodišče s sklepom opr. št. III Ps 347/2024 z dne 27. 12. 2023 tožencu naložilo, da sodnemu izvedencu plača izvedenino v skupnem znesku 625,93 EUR. Tožnik je v nadaljevanju postopka tožbo umaknil. Toženec se je z umikom tožbe strinjal, vztrajal pa je pri povrnitvi stroškov za podano izvedensko mnenje izvedenca grafologa. Stroške je na podlagi tretjega odstavka 68. člena ZDSS-1 priglasil v pripravljalni vlogi z dne 21. 2. 2024. 7. V zadevi je sporno vprašanje, ali je podan dejanski stan po tretjem odstavku 68. člena ZDSS-1, ki se nanaša na separatne stroške.

8. V prvem odstavku 68. člena je določeno, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške, ne glede na izid postopka. V drugem odstavku pa je določeno, da v sporih iz prvega odstavka krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ne glede na izid postopka. Če je po nalogu sodišča treba založiti določen znesek za stroške izvedbe tega dokaza, ga založi zavod. Ker gre v tej zadevi za spor iz invalidskega zavarovanja, v takem primeru torej zavod krije svoje stroške (tudi stroške postavitve izvedenca), ne glede na izid postopka. Korektiv temu temeljnemu pravilu o povrnitvi stroškov predstavlja tretji odstavek 68. člena ZDSS-1 kjer je določeno, da ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 68. člena ZDSS-1, mora stranka nasprotni stranki povrniti stroške, ki jih je povzročila z zavlačevanjem postopka, zavajanjem sodišča ali kako drugače po svoji krivdi, ali če so nastali po naključju, ki se je njej primerilo. Gre za podobno ureditev, kot je urejena v prvem odstavku 156. člena ZPP. Kot to izhaja iz komentarja k 156. členu ZPP3 je stroškovna sankcija iz 156. člena ZPP le eden od represivnih ukrepov, katerih namen je preprečiti zlorabo. Pojem zakrivljenega ravnanja je vsekakor širši od zlorabe pravic, kot jo opredeljuje 11. člen ZPP. Sodišče mora najprej, upoštevajoč pri tem objektivni kriterij, presoditi, ali in koliko so bili stroški sploh smotrni, šele nato lahko v skladu s kriterijem uspeha oziroma krivde odloči o njihovem povračilu.

9. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je zaradi razjasnitve dejanskega stanja postavilo sodnega izvedenca specialista grafologa. Skladno z metodološkimi napotki kot izhajajo iz 8. člena ZPP, mora sodišče v okviru proste dokazne ocene odločiti, katere dokaze bo izvedlo in nato tudi oceniti njihovo dokazno vrednost. Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo (prvi odstavek 287. člena ZPP). Sodišče je postopalo skladno z navedenimi določbami ZPP. Stranka je podala dokazni predlog in na sodišču je bilo, da glede na potrebe postopka presodi, katere dokaze bo izvajalo. Ker je sodišče presodilo, da je dokaz s postavitvijo izvedenca potreben, so s tem v zvezi neutemeljene pritožbene navedbe o krivdnem ravnanju tožnika (ta ima pravico predlagati dokaze, medtem ko je odločitev o izvedbi dokazov v pristojnosti sodišča). Prav tako tudi tožniku ni mogoče očitati zavlačevanja postopka. Toženec je izvedbi tega dokaza nasprotoval z razlogi, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, vendar sodišče njegovih razlogov ni sprejelo. V tem primeru ne gre za stanje, kot je urejeno v tretjem odstavku že citiranega 68. člena ZDSS-1. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo II. točko sklepa sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Glej dr. Lojze Ude in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS in GV Založba, 2006, str. 41.