Jedro

Ker tožba navaja, da je toženec solastnik hiše, ki je bila zgrajena tekom trajanja zakonske zveze, iz teh navedb ne izhaja tožbeni zahtevek, po katerem se mora toženec izseliti, ker je v hiši brez pravnega naslova. Zato je sodišče neutemeljeno izdalo sodbo zaradi izostanka.

Izrek

Pritožba proti sklepu se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi proti sodbi zaradi izostanka se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi izostanka dne 6.6.1996. Proti tej sodbi je vložil toženec predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo zoper sodbo. Predlaga postavitev v prejšnje stanje, ker ni prejel tožbe, vabila na narok, ampak le sodbo zaradi izostanka. Zaradi sporov v družini in z bivšo ženo si na naslovu ne zadržuje. Predlaga pregled povratnic, vročitev tožbe in možnost odgovora na tožbo. V pritožbi proti sodbi pa navaja, da Z.Z. ni podpisala pooblastila za to pravdo, saj nima pravnega interesa. Ugovarja aktivno legitimacijo tožeče stranke, saj je toženec solastnik hiše do ene petine in ima svojo lastnino in pravico uživati ter posedovati hišo. Sicer pa je hiša z zemljiščem predmet pravde pred Okrožnim sodiščem, ker gre za deleže zakoncev na skupnem premoženju. O tem predlaga dokaze in sicer zemljiškoknjižni izpisek in spis Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 85/95. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje najprej odločalo o postavitvi v prejšnje stanje. O zatrjevanih vročitvah je opravilo narok, postavilo izvedenko, grafologinjo in s sklepom z dne 29.10.1999 ugotovilo, da je povratnico, ki izkazuje prejem vabila na prvi narok in vabilo na zaslišanje ter tožbo s pozivom na odgovor lastnoročno podpisal toženec. Zato je predlog za postavitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožena stranka in predlaga njegovo razveljavitev. Toženec še zmeraj zanika, da bi bil podpis njegov. Če bi kaj takega prejel, bi to takoj odnesel svoji pravni zastopnici. Meni, da je šlo za napačen naslov, kjer že več let ni prebival, saj si je stanovanje uredil na X. Predmetna pošiljka je bila naslovljena na Y in tam jo je sprejel nekdo, ki tam prebiva. Izvedeniško mnenje je napačno, ker izvedenka ni pozvala toženca, da se zglasi pri njej, da bi tudi pri njej podal primerjalne podpise. Sodišče je uporabilo nekaj podpisov, vendar so ti različni. Primerjave iz elaborata izvedenke ne morejo prepričati nikogar. Razločno se vidi, da so bile črke na povratnici z dne 26.3.1996 pri izpisu datuma še kar normalne, pri podpisovanju podpisa pa so se roke tresle. Gre torej za ponaredek. Če se primerja toženčeve podpise se vidi, da gre očitno za ponaredke. Prejel je vabilo z dne 2.4.1999, ta narok je bil preklican, na naslednji narok z dne 29.10.1999 pa ni bil povabljen. Vabilo zanj naj bi bilo poslano odvetnici, vendar je dobila odvetnica vabilo samo zase, toženca pa ni obvestila, ker je bila prepričana, da je prejel vabilo. Ne priznava izvedeniškega mnenja grafologinje zaradi njenega nepravilnega postopka. Zato predlaga zaslišanje izvedenca grafologa, zaslišanje strank in poizvedbe pri pošti ter primerjalne podpise povratnic z dne 23.9.1999 in 26.3.1996. Pritožba proti sklepu ni utemeljena.

V postopku je tožena stranka grajala izvedeniško mnenje izvedenke grafologinje zato, ker je ta opravila analizo na podlagi toženčevih podpisov, ki so v spisu. Sodišče prve stopnje je sledilo izvedeniškemu mnenju izvedenke, ki je izdelala izvedeniško mnenje in primerjala sporni podpis in več primerjalnih podpisov tožene stranke. To pomeni, da ni primerjala samo en podpis, ampak je vzela več primerjalnih podpisov. Tožena stranka meni, da bi se morala zglasiti pri izvedenki in da bi šele ta podpis bil lahko primerjalen. Takšno sklepanje tožene stranke je zmotno. Ravno takrat, ko stranka ve, da gre za primerjalni podpis, lahko to dejstvo nanjo vpliva, da primerjalni podpis ne more biti merodajen. V spisu je več toženčevih podpisov, ki jih je izvedenka upoštevala, tako da so primerjalni podpisi res lahko izhodišče izdelave mnenja. Nazadnje graja pritožba dejstvo, da je bila na narok, ko je sodišče zaključilo obravnavanje postopka za vzpostavitev v prejšnje stanje, povabljena odvetnica. O okoliščinah v zvezi s predlogom za postavitev v prejšnje stanje, je bil toženec že zaslišan (list. št. 19 in naslednje). Na narok z dne 29.10.1999 je bila povabljena pooblaščenka tožene stranke in hkrati je bila obveščena, da si lahko vpogleda izvedeniško mnenje s prilogo v spisu v času uradnih ur na sodišču (primerjaj odredbe na list. št. 74 in 75 ter povratnico pripeto k tej listovni številki). To pomeni, da je tožena stranka imela vse možnosti sodelovati v postopku in da je bila ustrezno vabljena. Izvedeniško mnenje je natančno in prepričljivo. Dokazi, ki jih v pritožbi predlaga tožena stranka (zaslišanje izvedenca, zaslišanje strank, poizvedbe pri pošti) pa ne morejo vplivati na rešitev te zadeve. O primerjalnih podpisih na povratnicah je izvedenka dovolj natančno podala izvedeniško mnenje, zato ti odkazi niso potrebni. Dejstvo, ki ga navaja pritožba o tem, ali živi tožena stranka na številki 39 ali 37, ki je dvojček k tej hiši, pa na ugotovitve o podpisu povratnice ne morejo vplivati.

Ker je sodišče v tem delu zadosti in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo nobene kršitve ZPP, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba to pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pač pa je treba ugoditi pritožbi zoper zamudno sodbo. Tožena stranka je v pritožbi navajala, da je solastnik hiše, iz katere se mora po tožbenem zahtevku izseliti. To pomeni, da trdi, da niso bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi izostanka in sicer v 4. točki, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. V konkretni zadevi tožeča stranka zahteva izselitev iz stanovanjske hiše, ker je po navedbah v tožbi tožena stranka naselila številne podnajemnike in je nasilna. Hkrati pa tožba v II. točki navaja, da gre za hišo, katero sta bivša zakonca, torej tudi toženec, zgradila med trajanjem zakonske zveze. Navaja, da gre za deleže do ene petine vseh pravdnih strank.

Če drži tožbena navedba, tedaj ostali solastniki ne morejo zahtevati od toženca izselitev iz njegove solastne hiše. Če moti red v hiši, če skuša s hišo razpolagati proti volji solastnikov, morajo te zadeve urejati v nepravdnem postopku oz. ustrezno ukrepati v drugih postopkih. Ni pa mogoče iz tožbene podlage sklepati, da je tožbeni zathevek tožeče stranke proti toženi stranki utemeljen.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 332. čl. ZPP/77, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 6. točke 2. odst. 354. čl. ZPP, kar je narekovalo razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (369. čl. ZPP/77).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje opravi narok in o tožbenem zahtevku odloči. Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 166. čl. ZPP/77.