Jedro

Iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da tožnik svoj primarni zahtevek utemeljuje na trditvah o obstoju delovnega razmerja in zahteva izplačilo plače, torej obveznosti tožene stranke iz naslova delovnega razmerja.

Izrek

Za odločanje o tem sporu je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo, vloženo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, zahteval izplačila neizplačanih plač ter davkov in prispevkov k plači v znesku 3.900,00 EUR. Navaja, da je imelo obligacijsko razmerje med strankama po podjemni pogodbi vse elemente delovnega razmerja. Za opravljeno delo je prejemal neto 1.3000,00 EUR od maja 2012 do avgusta 2013, za opravljeno delo v septembru, oktobru in novembru 2013 pa plačila ni prejel. Zahteva obračun in plačilo pripadajočih prispevkov in davkov na plačo 1.300,00 EUR za čas od maja 2012 do avgusta 2013 ter obračun in izplačilo plače za september, oktober in november 2013, oziroma podrejeno plačilo zneska 3.900,00 EUR kot plačilo za opravljeno delo po podjemni pogodbi.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom I Pd 137/2014-8 z dne 13. 11 2014 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Štelo je, da ne gre za spor glede pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja po točki b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tožnik v tožbi sicer navaja, da je imelo njuno civilno razmerje vse elemente delovnega razmerja, vendar v zvezi s tem ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Zato ne gre za delovni spor, za katerega bi bilo pristojno delovno sodišče, temveč gre za spor iz pogodbe civilnega prava.

3. Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo. Tožeča stranka res ni postavila zahtevka na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, vendar ta pomanjkljivost ne vpliva na stvarno pristojnost, saj uveljavlja pravice iz delovnega razmerja. O podrednem zahtevku, ki izvira iz pogodbe obligacijskega prava, bo redno sodišče lahko odločalo šele, ko bo delovno sodišče kot pristojno, odločilo o primarnem zahtevku.

4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

5. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da iz kompetenčnega dejanskega stanja izhaja, da tožnik svoj primarni zahtevek utemeljuje na trditvah o obstoju delovnega razmerja in zahteva izplačilo plače, torej obveznosti tožene stranke iz naslova delovnega razmerja. Morebitna pomanjkljivost ali neskladnost tožbenega zahtevka s tožbenimi navedbami pa ne vpliva na odločitev o pristojnosti sodišča. O podrednem tožbenem zahtevku pa bo sodišče lahko odločalo šele po odločitvi o primarnem zahtevku.

6. Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1, Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno delovno sodišče in sicer Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.